Univerze pomagajo študentom in znanstvenikom
Na inštitutih in univerzah pojasnjujejo, da so v svoje vrste pripravljeni sprejeti tako uveljavljene znanstvenike in visokošolske učitelje kot tudi raziskovalce na začetku kariere, podoktorske ali doktorske študente. A marsikaj je odvisno od razpoložljivih sredstev.
Seznam odprtih raziskovalnih delovnih mest, ki so ga oblikovali znanstveniki na globalni ravni #ScienceForUkraine, je vse daljši, pa tudi tisti, ki ga je pri nas predvsem za znanstvenike na začetku kariere oblikovala Mlada akademija. »V tej situaciji nudimo možnost komur koli,« pojasnjujejo na Kemijskem inštitutu (KI), kjer lahko sprejmejo do deset ukrajinskih strokovnjakov. Tudi na Institutu »Jožef Stefan« (IJS) ponujajo možnost daljših raziskovalnih obiskov in zaposlitve, oblike sodelovanja pa ne prejudicirajo. »Glede na profil iskalca, potrebe odseka in možnih oblik financiranja se poišče najbolj primerna oblika sodelovanja (zaposlitev, obisk, štipendija itd.). V vsakem primeru gre za plačano delo,« poudarjajo.
Na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB) prav tako lahko v svoje vrste sprejmejo znanstvenike različnih kariernih nivojev. »NIB lahko sprejme ukrajinske znanstvenike/znanstvenice, če bo za njihovo delo na inštitutu imel osnovo v zakonu o tujcih, saj redno pridobivanje dovoljenja za delo traja več mesecev. V primeru, da bi bila za njihovo zaposlitev država zagotovila dodatna finančna sredstva, ocenjujemo, da lahko sprejmemo do deset znanstvenikov.«
Vsi inštituti so pripravljeni tudi pomagati pri iskanju nastanitev, na IJS in KI bi jim lahko ponudili inštitutska stanovanja. Za zdaj večjega povpraševanja ukrajinskih beguncev za zaposlitve na inštitutih še niso prejeli. »Pred kratkim sta se odzvala dva ukrajinska raziskovalca – matematik in doktorica ekonomije. Način njune vključitve v delovanje Kemijskega inštituta, ki se ukvarja predvsem s kemijo in sorodnimi vedami, proučujemo,« so pojasnili.
Študente bodo že letos poskušali vključiti v programe
Podporo in pomoč nudijo tudi na univerzah. Na Univerzi v Ljubljani (UL) pravijo, da se vsi zainteresirani lahko prijavijo na razpisana prosta delovna mesta, mest, ki bi bila namenjena le beguncem iz Ukrajine, pa ne morejo razpisati, saj to zakonsko ni mogoče. »Si pa želimo, kar smo tudi zapisali v pozivu Vladi RS, da bi lahko deset odstotkov (približno deset) mest za mlade raziskovalce, ki se bodo v jeseni začeli usposabljati na naši univerzi, ponudili doktorskim študentkam in študentom iz Ukrajine. Med drugim še želimo, da se na državni ravni preveri možnosti obstoječih prostih kapacitet, ki bi jih lahko namenili ogroženim skupinam. Prosili smo za odobritev dodatnih finančnih sredstev za izvedbo aktivnosti, ki bodo nastale zaradi izrednih okoliščin, in sicer za neformalne oblike izobraževanja in zaposlitve; predlagamo, da se ustanovi poseben štipendijski sklad za študentke in študente iz Ukrajine. Prosili smo za usmeritve, kako ravnati pri obravnavi prošenj za vpis oziroma nadaljevanje študija v Sloveniji.«
Na univerzah ponujajo različne informacije za lažjo integracijo, pa tudi psihološko podporo in brezplačne tečaje slovenskega jezika ter zbirajo življenjske potrebščine.
Na Univerzi v Novi Gorici (UNG) ocenjujejo, da bi lahko gostili do 15 kolegov iz Ukrajine, a natančnega podatka ne morejo posredovati, saj »za zdaj še nismo prejeli izračunov ARRS oziroma MIZŠ o letošnjih planiranih rednih dohodkih«. Na UNG še dodajajo, da bodo »vse primere obravnavali individualno, zaradi organizacije, saj za zdaj univerze nimamo kakšnih splošnih navodil. V mislih nimamo le mest, kjer izkazujemo kadrovske potrebe, ampak kakršna koli mesta, kjer bi prosilci za pomoč lahko našli svoj smisel in si s tem vsaj nekoliko ublažili stisko.« Na ARRS pojasnjujejo, da bo za Ukrajince namenjen del dodatnih proračunskih sredstev za financiranje znanstveno raziskovalne dejavnosti, ki se izvaja v okviru dejavnosti agencije. Vključevanje raziskovalk in raziskovalcev iz Ukrajine bo možno tudi v okviru stabilnega financiranja.
Na Univerzi v Mariboru (UM) kot eno izmed možnosti vključevanja visokošolskih učiteljev in raziskovalcev iz Ukrajine omenjajo »dohodno mobilnost ali gostovanje za namen pedagoškega udejstvovanja in raziskovalnega usposabljanja v okviru programa Erasmus+. Prav tako je možno vključevanje v raziskovalne in razvojne projekte ter druge aktivnosti, upoštevajoč vsebinske in finančne okvire projektov in drugih aktivnosti.«
Na univerze se obračajo predvsem študentke in študenti. Na ljubljanski so prejeli že več kot sto povpraševanj za študij in 17 prijav za vpis na dodiplomske in enovite magistrske študijske programe za prihodnje študijsko leto. »Potrudili se bomo, da jih vsaj neformalno vključimo v študijski proces (na primer Leto plus), saj vpis med študijskim letom ni predviden. Za razseljene osebe iz Ukrajine z začasno zaščito visokošolski zavodi lahko razpišejo dodatna vpisna mesta in omogočijo oddajo prijave za vpis za študijsko leto 2022/2023, vendar najkasneje do 30. septembra 2022.«
Podobno je tudi na UM, kjer bi jim omogočili vključitev v študijski proces v okviru izmenjav Erasmus za prehodno obdobje. »Obveznosti, opravljene v tem času, bodo študentom priznane v okviru formalnega vpisa v študijski program za študijsko leto 2022/23, ko skupaj z MIZŠ načrtujemo sistemsko ureditev integracije študentov v terciarno izobraževanje.« Kot še dodajajo, na UM za ukrajinske državljane predlagajo oprostitev plačila šolnine in prispevkov, »z vladnimi organi in predstavniki gospodarstva pa se že dogovarjamo o prestrukturiranju virov financiranja v projektih, katerih delovanje poznamo in v katerih vidimo rezerve«.
Na ljubljanski univerzi so ob tem še opozorili na problematiko študentskih nastanitev, saj je mest premalo že za naše študente.
