Ustanova, kjer je doma razumnost in razsodnost
Sto let ljubljanske filozofske fakultete: Priložnost za razmislek o mestu in poslanstvu humanistike in družboslovne znanosti
Odpri galerijo
Slavnostna akademija ob 100. obletnici filozofske fakultete v Cankarjevem domu Foto Roman Šipić
»V času lažnih novic se vse močneje zastavlja vprašanje, kaj sploh je resnica. V polarizirani družbi potrebujemo humanistiko in družboslovje bolj kot kdaj prej, kajti družba, ki ne spodbuja humanistike, je družba, ki ne spodbuja svobode, je družba, ki ne želi, da bi ljudje kritično razmišljali,« je na slavnostni akademiji v Cankarjevem domu ob 100. obletnici Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani poudarila filozofinja in sociologinja prof. dr. Renata Salecl.
Stoletnica ustanovitve je priložnost za ponovni razmislek o mestu in poslanstvu humanistike in družboslovne znanosti v sodobnem svetu. »Filozofska fakulteta ohranja svojo zgodovinsko nalogo in ostaja središče kritične misli, glasen, čeprav prepogosto osamljen glas, prostor razumnosti in razsodnosti, ki je zavezan osvobajanju človeka in vrednotam svobode, solidarnosti in enakosti,« je kot slavnostni govornik dejal dekan prof. dr. Roman Kuhar.
Filozofska fakulteta je kot ena od petih ustanovnih članic ljubljanske univerze s svojim delom začela v zimskem semestru študijskega leta 1919/1920, in sicer z 245 študenti. Prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi je imel 3. decembra 1919 takrat 29-letni jezikoslovec dr. Fran Ramovš, slovenist, ki je bil, poleg matematika Josipa Plemlja, jezikoslovca Rajka Nahtigala in slavista Ivana Prijatelja, eden od prvih štirih profesorjev na filozofski fakulteti. Slušateljem je predaval o historični slovnici slovenskega jezika. Ta dogodek potrjuje pomembno vlogo, ki jo je imela filozofska fakulteta pri ustanovitvi prve univerze na Slovenskem. Ni bila namreč le ena od petih ustanovnih fakultet, poleg pravne, teološke, medicinske in tehniške, ampak je odločilno prispevala k poslanstvu univerze – omogočiti študij in raziskovanje v domačem jeziku ter o domačih razmerah, preteklih in sedanjih. Zato ne preseneča, da je bil na začetku na fakulteti najbolj zastopan študij slavistike, ki mu je sledil študij zgodovine. Filozofska fakulteta se je nato sistematično razvijala v ključno humanistično in družboslovno ustanovo na Slovenskem in je danes največja članica ljubljanske univerze ter največja fakulteta v državi.
Rektor univerze dr. Igor Papič je v nagovoru opozoril, da segajo začetki visokošolskega humanističnega izobraževanja na Slovenskem precej dlje v zgodovino. Stotim letom bi tako lahko dodali vsaj še tristo let. Leta 1619 so namreč v jezuitskem kolegiju v Ljubljani začeli izvajati prva visokošolska predavanja iz moralne teologije. Pomenljiv je tudi zapis v Enciklopediji Britannica, ki kot ustanovno leto Univerze v Ljubljani navaja letnico 1595, ko je bil odobren jezuitski kolegij. »Sklenemo lahko,« je poudaril rektor, »da je univerza preživela stoletja, ne glede na politična dogajanja in ureditve«.
Filozofska fakulteta je bila ves čas predmet posebnega javnega zanimanja, pa je v nagovoru dejal predsednik države Borut Pahor ter dodal, da je v zgodovini fakultete občasno prišlo do neposrednega političnega poseganja v njeno avtonomijo ali posrednih pritiskov na njeno izobraževalno in širšo družbeno vlogo. »Toda ves ta čas ste se rodovi pedagogov in študentov trudili ohraniti in okrepiti znanstveno, družbeno in čisto človeško samostojnost in neodvisnost. To je bilo in ostaja pomembno, tako za vaše znanstveno in pedagoško delo kot za širše intelektualno in družbeno angažirano humanistično poslanstvo,« je poudaril Pahor.
Ob ustanovitvi je imela fakulteta tudi prirodoslovno-matematični del, ki se je prvič ločil od humanistično-družboslovnega leta 1949 in dokončno leta 1957. Deset strok je na njej od samega začetka: filozofija, pedagogika, zgodovina, geografija, umetnostna zgodovina, slavistika, romanistika, germanistika, klasična filologija in primerjalno jezikoslovje. Že med obema vojnama sta se tem strokam pridružili primerjalna književnost in etnologija. Hitrejši razvoj pa je sledil šele po drugi svetovni vojni z ustanavljanjem novih oddelkov za arheologijo, psihologijo, sociologijo, muzikologijo in bibliotekarstvo. Število študijskih smeri, možnih povezav med njimi ter število študentov, fakultetnih učiteljev in sodelavcev je v naslednjih letih in desetletjih hitro naraščalo.
V letošnjem študijskem letu je vpisanih skoraj 5000 študentov. Fakulteta, ki je organizirana v 21 oddelkov in 115 kateder, ima 95 rednih in 80 izrednih profesorjev. Skupaj z docenti, lektorji in drugimi na njej poučuje 367 pedagoških delavcev, vseh zaposlenih je 650.
Fakulteta ima akreditiranih 47 prvostopenjskih študijskih programov ter 77 drugostopenjskih, na tretji stopnji pa izvaja tri interdisciplinarne doktorske študijske programe. V okviru oddelkov delujejo knjižnice in raziskovalno-razvojni centri. Osemnajst oddelčnih knjižnic se organizacijsko povezuje v Osrednjo humanistično knjižnico, ki je največja fakultetna knjižnica Univerze v Ljubljani, tretja največja visokošolska in peta največja knjižnica v Sloveniji. V okviru fakultete delujeta Center za pedagoško izobraževanje, kjer izvajajo poučevanje kar 35 tujih jezikov, in Center za slovenščino kot drugi ali tuji jezik, ki oskrbuje tudi 60 lektoratov slovenščine po vsem svetu. Znanstveno-raziskovalni inštitut izvaja več kot 120 raziskovalnih projektov, Znanstvena založba fakultete, ki izda vsako leto več kot 70 novih publikacij, med njimi 14 znanstvenih revij, pa se uvršča med največje znanstvene založbe s področja humanistike in družboslovja v srednji Evropi.
Stavba na Aškerčevi 2, ki je bila zgrajena leta 1961, je šestdeset let pozneje za tako obsežno delovanje in sodoben način visokošolskega izobraževanja bistveno premajhna in neustrezna. Avgusta lani so fakulteto sicer povečali za 2000 kvadratnih metrov, ko so s podporo univerze najeli knjižnične depoje v Domžalah in tam postavili 10.000 metrov knjižnih polic, vendar bo to v matični stavbi ustvarilo le kakšen dodaten študijski in čitalniški prostor in ponekod prosti dostop do knjig. »Nesprejemljivo je, da prostorsko stisko osrednje humanistične in družboslovne visokošolske institucije v državi že trideset let zgolj krpamo z začasnimi rešitvami,« je poudaril dr. Roman Kuhar in dodal, da je ureditev prostorskih težav vitalnega pomena za uspešen razvoj filozofske fakultete.
Stoletnica ustanovitve je priložnost za ponovni razmislek o mestu in poslanstvu humanistike in družboslovne znanosti v sodobnem svetu. »Filozofska fakulteta ohranja svojo zgodovinsko nalogo in ostaja središče kritične misli, glasen, čeprav prepogosto osamljen glas, prostor razumnosti in razsodnosti, ki je zavezan osvobajanju človeka in vrednotam svobode, solidarnosti in enakosti,« je kot slavnostni govornik dejal dekan prof. dr. Roman Kuhar.
Največja članica ljubljanske univerze
Filozofska fakulteta je kot ena od petih ustanovnih članic ljubljanske univerze s svojim delom začela v zimskem semestru študijskega leta 1919/1920, in sicer z 245 študenti. Prvo predavanje na novoustanovljeni univerzi je imel 3. decembra 1919 takrat 29-letni jezikoslovec dr. Fran Ramovš, slovenist, ki je bil, poleg matematika Josipa Plemlja, jezikoslovca Rajka Nahtigala in slavista Ivana Prijatelja, eden od prvih štirih profesorjev na filozofski fakulteti. Slušateljem je predaval o historični slovnici slovenskega jezika. Ta dogodek potrjuje pomembno vlogo, ki jo je imela filozofska fakulteta pri ustanovitvi prve univerze na Slovenskem. Ni bila namreč le ena od petih ustanovnih fakultet, poleg pravne, teološke, medicinske in tehniške, ampak je odločilno prispevala k poslanstvu univerze – omogočiti študij in raziskovanje v domačem jeziku ter o domačih razmerah, preteklih in sedanjih. Zato ne preseneča, da je bil na začetku na fakulteti najbolj zastopan študij slavistike, ki mu je sledil študij zgodovine. Filozofska fakulteta se je nato sistematično razvijala v ključno humanistično in družboslovno ustanovo na Slovenskem in je danes največja članica ljubljanske univerze ter največja fakulteta v državi.
Štiristo let humanističnega izobraževanja
Rektor univerze dr. Igor Papič je v nagovoru opozoril, da segajo začetki visokošolskega humanističnega izobraževanja na Slovenskem precej dlje v zgodovino. Stotim letom bi tako lahko dodali vsaj še tristo let. Leta 1619 so namreč v jezuitskem kolegiju v Ljubljani začeli izvajati prva visokošolska predavanja iz moralne teologije. Pomenljiv je tudi zapis v Enciklopediji Britannica, ki kot ustanovno leto Univerze v Ljubljani navaja letnico 1595, ko je bil odobren jezuitski kolegij. »Sklenemo lahko,« je poudaril rektor, »da je univerza preživela stoletja, ne glede na politična dogajanja in ureditve«.
Filozofska fakulteta je bila ves čas predmet posebnega javnega zanimanja, pa je v nagovoru dejal predsednik države Borut Pahor ter dodal, da je v zgodovini fakultete občasno prišlo do neposrednega političnega poseganja v njeno avtonomijo ali posrednih pritiskov na njeno izobraževalno in širšo družbeno vlogo. »Toda ves ta čas ste se rodovi pedagogov in študentov trudili ohraniti in okrepiti znanstveno, družbeno in čisto človeško samostojnost in neodvisnost. To je bilo in ostaja pomembno, tako za vaše znanstveno in pedagoško delo kot za širše intelektualno in družbeno angažirano humanistično poslanstvo,« je poudaril Pahor.
Ob ustanovitvi je imela fakulteta tudi prirodoslovno-matematični del, ki se je prvič ločil od humanistično-družboslovnega leta 1949 in dokončno leta 1957. Deset strok je na njej od samega začetka: filozofija, pedagogika, zgodovina, geografija, umetnostna zgodovina, slavistika, romanistika, germanistika, klasična filologija in primerjalno jezikoslovje. Že med obema vojnama sta se tem strokam pridružili primerjalna književnost in etnologija. Hitrejši razvoj pa je sledil šele po drugi svetovni vojni z ustanavljanjem novih oddelkov za arheologijo, psihologijo, sociologijo, muzikologijo in bibliotekarstvo. Število študijskih smeri, možnih povezav med njimi ter število študentov, fakultetnih učiteljev in sodelavcev je v naslednjih letih in desetletjih hitro naraščalo.
V letošnjem študijskem letu je vpisanih skoraj 5000 študentov. Fakulteta, ki je organizirana v 21 oddelkov in 115 kateder, ima 95 rednih in 80 izrednih profesorjev. Skupaj z docenti, lektorji in drugimi na njej poučuje 367 pedagoških delavcev, vseh zaposlenih je 650.
Prostorske zagate
Fakulteta ima akreditiranih 47 prvostopenjskih študijskih programov ter 77 drugostopenjskih, na tretji stopnji pa izvaja tri interdisciplinarne doktorske študijske programe. V okviru oddelkov delujejo knjižnice in raziskovalno-razvojni centri. Osemnajst oddelčnih knjižnic se organizacijsko povezuje v Osrednjo humanistično knjižnico, ki je največja fakultetna knjižnica Univerze v Ljubljani, tretja največja visokošolska in peta največja knjižnica v Sloveniji. V okviru fakultete delujeta Center za pedagoško izobraževanje, kjer izvajajo poučevanje kar 35 tujih jezikov, in Center za slovenščino kot drugi ali tuji jezik, ki oskrbuje tudi 60 lektoratov slovenščine po vsem svetu. Znanstveno-raziskovalni inštitut izvaja več kot 120 raziskovalnih projektov, Znanstvena založba fakultete, ki izda vsako leto več kot 70 novih publikacij, med njimi 14 znanstvenih revij, pa se uvršča med največje znanstvene založbe s področja humanistike in družboslovja v srednji Evropi.
Stavba na Aškerčevi 2, ki je bila zgrajena leta 1961, je šestdeset let pozneje za tako obsežno delovanje in sodoben način visokošolskega izobraževanja bistveno premajhna in neustrezna. Avgusta lani so fakulteto sicer povečali za 2000 kvadratnih metrov, ko so s podporo univerze najeli knjižnične depoje v Domžalah in tam postavili 10.000 metrov knjižnih polic, vendar bo to v matični stavbi ustvarilo le kakšen dodaten študijski in čitalniški prostor in ponekod prosti dostop do knjig. »Nesprejemljivo je, da prostorsko stisko osrednje humanistične in družboslovne visokošolske institucije v državi že trideset let zgolj krpamo z začasnimi rešitvami,« je poudaril dr. Roman Kuhar in dodal, da je ureditev prostorskih težav vitalnega pomena za uspešen razvoj filozofske fakultete.
