V nadaljevanju preberite:

Cepljenje je prostovoljno, a za obvladovanje virusa je nujna dovolj visoka precepljenost, neodločenih pa je še kar precej ljudi. Glavni razlogi za neodločenost so po javnomnenjskih raziskavah strah pred stranskimi učinki, morebitni dolgoročni zapleti, hitrost razvijanja cepiv in dvomi v učinkovitost.

Na nekatere dvome že lahko odgovorimo z več raziskavami, vse več študij denimo kaže, da so cepiva dobro učinkovita tudi proti novim različicam. A razumljivo je, da je ljudi strah, do javnosti moramo biti odkriti, poudari znanstvena novinarka Zarja Muršič. Potrebno je, da širša javnost spozna, da so obeti za daljši čas, da se bomo ali okužili ali cepili, pove Roman Jerala s Kemijskega inštituta. »Nihče od nas si ne želi ponovne zime brez pouka v razredih in z drugimi omejitvami, ki nas čakajo, če ne bodo do jeseni dosegli zadostne precepljenosti.« Ko bo na voljo dovolj cepiva za vse, ki bi se želeli cepiti, bi bilo ljudem treba dati možnost izbire cepiva.

»Za učinkovito spopadanje z epidemijo je izjemno pomembno, da se med stroko, voditelji in javnostjo vzpostavi ozračje zaupanja in transparentnosti, ki ne sme biti slepo, ampak se mora potrjevati in nadgrajevati na osnovi neposrednih izkušenj,« opozori fizik in filozof Sašo Dolenc in doda, da marajo pri tem svojo vlogo odigrati tudi mediji. »Zastavljati morajo težka, včasih neprijetna, a pomembna vprašanja, gojiti določeno mero skepse in podatke preverjati pri več virih.«