V nadaljevanju preberite:

Veličastni okostji mamuta in kita, zbirke metuljev, ptic, rib, mineralov, maketa jame in model dinozavra, vse to si med drugim lahko ogledamo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Še več dragocenosti pa je skritih pred očmi javnosti, da jih obvarujejo za naše zanamce. A misija je težavna, prostori muzeja, ki letos praznuje 200. oblet­nico ustanovitve, so premajhni in predvsem za občutljive biološke primerke zaradi razmer, v katerih jih hranijo, neustrezni. Že leta se govori o novi stavbi, a ostaja le pri besedah.

Kranjski deželni muzej, ki je bil predhodnik današnjega prirodoslovnega, so ustanovili 15. oktobra 1821. Ustanovni zbirki prvega muzeja na Slovenskem sta Zoisova zbirka mineralov in zbirka konhilij grofa Franca Hohenwarta. Po prvi svetovni vojni se je preimenoval v Narodni muzej v Ljubljani, maja 1944 so ga razdelil v dve samostojni ustanovi: Kulturno zgodovinski muzej v Ljubljani in Prirodoslovni muzej v Ljubljani. Današnji naziv nosi od leta 1963, vse od leta 1888 pa domuje v prekrasni (a za dva muzeja pretesni) muzejski stavbi na Prešernovi 20. V njej je še Narodni muzej Slovenije. Študijske zbirke so v dislociranih prostorih v BTC, a ker ti ne dosegajo standardov hranjenja nacionalne dediščine, so izpostavljene propadanju.

O tem je v pogovoru spregovorila tudi direktorica muzeja Breda Činč Juhant.