Tiskane izdaje
Ljubljana – Kandidat stranke Humana Slovenija se je odločil potegovati za ljubljanskega župana »zaradi trenutnih ekonomskih, gospodarskih in okoljskih razmer«, ker vidi, da »stvari ne gredo v pravo smer. Ljudem je treba povedati in pokazati resnico.«
V programu ste zapisali, da boste, če boste izvoljeni, ustavili mestne projekte, ki niso prednostni. Kateri so to?
Ne bi govoril o konkretnih projektih, ker nimam dovolj vpogleda v razmere. Prednost v mojem programu imajo tisti, ki so povezani s čisto pitno vodo, ureditvijo kanalizacije ter popolno demokratizacijo in transparentnostjo poslovanja MOL.
Kako bi uresničili vašo idejo o urejenem vrtičkarstvu v največjem urbanem središču v Sloveniji?
V svetu že poznamo več takih projektov. Eden, Urbane brazde, se je pred kratkim začel v Mariboru, kjer ljudje skupaj obdelujejo njivo. Tudi v Ljubljani poznamo tak projekt v središču, blizu železniške postaje, ki so ga uresničile civilne iniciative na prostoru, namenjenem gradnji. Znano je, da je v mestu približno tri tisoč prosilcev za vrtičke, teh pa je na razpolago nekoliko več kot dvesto. Urejeni so s hiškami, kar je individualno vrtnarjenje. Njive, ki so na voljo, bi bilo treba dati ljudem v skupno obdelavo. Uredili bi tudi sadovnjake in parke z zelenjavo. Veliko prostora za to je v Tivoliju, kjer bi lahko gojili zelenjavo, pa tudi po drugih parkih, kjer sadna drevesa ne bi delala nečistoče. Z manjšimi posegi bi te parke uredili tako, da bi bili uporabni za meščane.
V javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija se pohvalijo, da v Ljubljani pijemo dobro, naravno pitno vodo, brez tehničnih postopkov čiščenja, kar je med evropskimi prestolnicami redkost. Ali bi jo bilo treba še izboljšati?
Ne gre za izboljšanje vode, treba jo je nehati onesnaževati. Imamo sicer izvire čiste vode, nekoč je bilo 16 črpališč, vendar so jih štiri ali pet že zaprli. Od dvanajstih pa so štiri bolj onesnažena. Oporečno vodo mešajo s čisto, da izpolnjujejo standarde, in to vodo pijemo. Zato je zavajanje, če nekdo reče, da imamo čisto in dobro vodo, čeprav imamo morda najboljšo v Evropi.
Kako bi to uredili?
Prepovedati bi bilo treba uporabo 30 najbolj škodljivih fitofarmacevtskih sredstev, o katerih govorijo strokovnjaki. Treba je ustaviti vse industrijsko onesnaževanje in urediti Barje, kjer je zajetje čiste pitne vode. To je velika zadeva, ni pa nemogoča. Ker inšpekcijske službe očitno niso sposobne učinkovitega in hitrega nadziranja, je najbolje, da začnemo spodbujati zdravo življenje v zdravi naravi in s čisto pitno vodo.
Po podatkih društva Ekologi brez meja je v glavnem mestu več kot osemsto popisanih divjih odlagališč, najbolj kritična so območja na Barju in ob Savi, na njih pa je več kot polovica gradbenih odpadkov.
Za divja odlagališča imamo pristojne službe, najprej ljubljansko komunalo in nato okoljsko inšpekcijo. Neučinkovito in nepotrebno je dva tedna pred akcijo Očistimo Slovenijo še posebej nadzirati dogajanje, ker kršitelji vedo, da bodo vsi v tem času bolj pozorni. Te akcije bi morali izvajati drugače, tako kot okoli leta 1994, ko so organizirali nočne straže na znanih kritičnih območjih in tistega, ki je dovažal gradbeni material, ujeli na delu. Mislim, da so tu parcialni interesi in se s tem nikomur ne ljubi ukvarjati. Storilca, ki bi ga dobili, bi morali tako hudo kaznovati, da ne bi nihče več niti pomislil, da bi še počel kaj takega. Na deponijah pa bi bilo treba urediti profitno dejavnost, predelavo in reciklažo ter prodajo surovin. Zdaj marsikdo raje odpelje odpadke na Barje, saj mora za tono, odloženo na deponiji, plačati 150 evrov.
Se boste udeležili akcije Očistimo Slovenijo 2012?
Takih akcij se vedno udeležim, letos tudi bolj aktivno, saj smo se Trnovčani odločili, da bomo očistili kupe smeti pri izvozu za Ljubljano Center.
Kolesarjem bi dati absolutno prednost pred avtomobili. Vendar je tudi kolesarjenje v mestu zelo kaotično.
Rešeno je po kavbojsko, urediti ga je treba celostno. Za kolesarje bi morali nameniti posebno infrastrukturo in jasno določiti, kje smejo voziti, to ne stane veliko. Kolesarske steze so na večjih postajališčih začrtane kar po sredini. Speljati bi jih bilo treba tako, da ne bi ogrožale pešcev. Tudi za pešce je treba nameniti posebne površine, brez motečega drugega prometa. V središču mesta in Tivoliju, kjer je promet prepovedan za vsa vozila, bi bilo prav tako treba urediti kolesarske steze. Če se hočemo znebiti avtomobilov in poskrbeti za čist zrak, moramo spodbujati kolesarjenje.
Kakšen je vaš odnos do gradnje zasebnih in javnih garaž v mestu?
Strogi center ni primeren za avtomobile, zato ne vem, zakaj tja tlačimo garažne hiše. Če bi radi, da bi čim več ljudi puščalo avtomobile na obrobju, zgradimo parkirne hiše tam. Hoteli in druge institucije v središču pa naj si zgradijo svoje garažne hiše. Sem proti garažni hiši pod Plečnikovo tržnico. To je kulturno in zgodovinsko mesto, ki mora ostati tako, kot je. Avtomobile bi morali preusmeriti iz mestnega središča in čim prej uresničiti načrt P + R na vseh vpadnicah. Tam bi uredili tudi postajališča za Bicikelj, da bi se lahko ljudje do tja, kamor želijo, peljali s kolesom.
Javni mestni promet bi posodobili z dvema tramvajskima progama in obnovljenimi starimi tramvaji. Kje bi uredili ti progi?
Že narejene študije predvidevajo dve tramvajski liniji prek dveh največjih vpadnic v Ljubljano, ki bi jih povezali z bližnjimi mesti, in tako razbremenili promet, od Domžal do Brezovice in Vrhnike ter po Dolenjki na Gorenjko. Vsa infrastruktura pa je narejena pod cestami in prestavljanje bi povzročilo visoke stroške. Zato bi ta projekt lahko zaživel šele ob konjukturi, ko bo za to denar. Idejo sem dobil v San Franciscu, kjer je posebna proga, po kateri vozijo samo stari tramvaji z novim pogonom, z novimi tehnologijami. V Ljubljani imamo vrhunskega strokovnjaka, ki jih obnavlja. Tu je ogromno neizkoriščenih strokovnjakov z znanjem in potencialom. Plačuje pa se slamnatim in grozdnim podjetjem, pogosto tujim, ki tako služijo veliko denarja. To je tudi ekonomski problem.
Kako bi poskrbeli za razvoj malega gospodarstva in socialnega podjetništva v mestu?
Velike korporacije so tako močne, da mali podjetnik ne more proizvajati po tako nizkih cenah, kot lahko izdelke prodajajo veliki trgovci. Mala podjetja bi morali spodbujati in jim pomagati s subvencijami, prostori in drugimi spodbudami. V razmerah, ko banke držijo denar, da rešujejo sebe, bi bilo dobro spet odpreti mestno hranilnico, ki smo jo že imeli, a so jo pred desetimi leti neslavno prodali, sodni postopek pa bo zastaral. To so spet parcialni interesi nekaterih. Rešitev vidim v pošteni mestni hranilnici, ki bo financirala malo in socialno gospodarstvo.
Ste tudi inovator, katero napravo za energijsko samooskrbo bi najprej namenili glavnemu mestu?
V vsako hišo, ne samo v mestu, po vsej državi, bi vgradil celico za proizvodnjo vodika, ki bi lahko poganjala centralno kurjavo, v letu ali dveh pa tudi generatorje na vodik, ki bi oskrbovali te hiše z elektriko. Energetiki Ljubljana to sicer ne bi bilo všeč. Vendar pa je treba celovito poskrbeti za preskrbo z energijo, spodbujati čisto okolje in zdravo življenje.
