Tiskane izdaje
Drage državljanke in državljani Slovenije, še posebej moji dragi otroci! Za vsa darila, za katera ste mi pisali ... Žal letos ne bo nič. Niti enega ne bom odložil s svojih sani, ko bom prispel na sončno stran Alp. Ne bom se spuščal skozi dimnike in ničesar ne boste našli pod drevescem. Vem, da bo razočaranje veliko, nepredstavljivo. Tudi sam vsak večer jočem za svojo pisalno mizo, jočem zaradi vas, vaših otrok in vaše usode. Kljub temu, da sem dober mož, da me povsod spoštujejo in da imam celo čudežne moči, letos nisem mogel storiti ničesar. Hotel sem si sposoditi denar zunaj Slovenije, a mi ni uspelo. »Bonitetne ocene te države so preslabe,« so mi odgovarjali.
Vem, da ne veste, ampak denar za darila, ki vam jih prinesem, dobim iz vsake države; za vas torej izključno iz Slovenije. Viri so različni, od državne blagajne do prispevkov bank, podjetij, posameznikov, staršev. Na današnji dan je stanje na računu 0,0 evra. Dejstvo, da ni denarja, sem hotel rešiti s tem, da bi v vsak dom prinesel vsaj tolažilno steklenico radenske, pa so mi v podjetju rekli, da so denar že nakazali Božičkovi češki podružnici. Nič več ne razumem. Pa kaj ste vse prodali tujcem? Denarja ni. Niti za ovojni papir. Iz državne blagajne so mi poslali le nekaj pajkov in pajčevin, zato mi ni preostalo drugega, kot da se obrnem na vaše banke. Povsod so me lepo sprejeli, mi ponudili žganje in kavico, ko pa je beseda nanesla na denar, so me vsi po vrsti pošiljali na DUTB. Najprej sem pomislil, da kratica pomeni darujmo učinkovito in temeljito Božičku, pa so mi kravatarji razložili, da je denarja zmanjkalo tudi tam, ker morajo velike vsote plačevati upraviteljem te DUTB. Slaba banka ji pravite. Za božjo voljo! Na koncu sem še sam postal slabi Božiček.
Ker imam tudi nadnaravne sposobnosti, sem že čez leto opazoval, da vam ne gre najbolje. Slutil sem, kaj se utegne zgoditi. Zato sem se odločil, da vas bom rešil in vam omogočil kar troje volitev, da boste to nesposobno politično golazen počistili, da bo ostal denar za vas in seveda tudi zame, dobrega moža, da bi vas lahko konec leta razveselil. In kaj ste storili? Prav nič niste počistili! Na lokalnih volitvah ste večinoma izvolili iste šerife, ki se igrajo z vašim denarjem. Samo poglejte največji mesti, Ljubljano in Maribor. Moram kaj dodati? Omogočim vam volitve, a moram še namesto vas voliti? Ko sem videl, da na trojih niste spremenili skoraj nič – še naprej povsod nesposobna bagra – sem sklenil, da vam predsedniških volitev in novega predsednika ne bom omogočil. Kazen mora biti.
Ko sem videl polom na gospodarskem, političnem in socialnem področju, sem vedel, da bom moral začeti iskati alternativne vire financiranja. V nasprotju z vsemi pravljičnimi, moralnimi in etičnimi pravili sem se – z gnusom sicer – obrnil na bogatunske junake vaše tranzicije. Tiste tipe, ki so si brez kazni in s politično podporo nagrabili milijarde vašega denarja. Ampak to sem moral storiti, ker sem si predstavljal očke otrok, ko bodo zagledali praznino pod drevescem. Sprejeli so me, bili zelo vljudni, se smehljali, ampak pojasnili, da tam, kjer imajo denar, ni snega in božične pravljice. Da so tam palme, sonce, dolge plaže, pa oaze in njihova podjetja. In da jim dol visi za Slovenijo, za njeno prihodnost, torej otroke. Moj zadnji načrt je tako padel v vodo. Tudi k politikom sem šel, a so me levi pošiljali k desnim, ti pa nazaj. Češ da denarja ni več, nakazil iz Finske pa tudi ne.
Ugotovil sem, da sem gotof. Da vam drugega kot iztegnjenega sredinca žal ne morem ponuditi ali podariti. Počutim se ogabno, prežvečeno, povsem nemočen sem. Kaj ste naredili iz vaše čudovite, napredne in bogate države? Kje je božični duh, prijateljstvo, sožitje, sodelovanje? Nič od tega ne vidim. Nisem pa obupal samo jaz: naslednjič vam bo pisal še dedek Mraz. Tudi on je gotof, mi sporoča.
Božiček, l. r.
