Boris Novak: Zmeraj je zraven nekaj političnega pridiha

Predsednikom uprave Pošte Slovenije o izzivih, težavah ter pričakovanjih tako lastnika kot zaposlenih.

pon, 11.09.2017, 10:00
Pismo ali elektronska pošta?

Pismo.

Po duši kriminalist (tako je začel poklicno pot, op. p.) ali poštar?
Poštar.

Filmi ali knjige?
Filmofil.

Najljubši film?
Sto metrov.

Tek ali kolesarjenje?
Oboje.

Kdaj pade prvi maraton?
Leta 2018.

Borut - Petek ali Pahor?
Petek.

Večer, Dnevnik ali Delo?
Vsi.

Pošta Slovenije je še vedno v stoodstotni lasti države. Opravlja del nalog gospodarske javne službe, hkrati pa posluje v razmerah tržne konkurence. Ob tem se spoprijema z velikimi strukturnimi spremembami na trgu poštnih storitev zaradi e-substitucije in sodobnih tehnologij.

Po eni strani vaš lastnik oziroma SDH kot predstavnik lastnika pričakuje čim večji dobiček, po drugi pa zaposleni čim boljše delovne razmere in plače. Kako se spoprijemate s temi pričakovanji, razpeti med eno in drugo stranjo?

Uprava ni razpeta samo med lastniki in zaposlenimi, ampak k temu lahko dodam še pričakovano kakovost storitev in pričakovanja prebivalcev. V medijih smo še vedno pogosto označeni kot družba v državni lasti, ki ima monopol na trgu izvajanja poštnih storitev, vendar če govoriva o pričakovanjih uporabnikov, ni tako. V Sloveniji je že nekaj izvajalcev zamenljivih poštnih storitev, poleg tega se še druge družbe ukvarjajo z distribucijo paketov. Posebej na tem trgu se je razvila izrazito močna konkurenca. Iskanje ravnotežja med pričakovanji lastnika in zaposlenih je umetnost, ki se meša kot olje in voda – v smislu, da lastnik oziroma upravljavec SDH pričakuje dobičkonosnost, zaposleni pa bi radi za svoje delo prejeli ustrezno plačilo.

Kaj pravzaprav Pošta pričakuje od lastnika in kako lahko ta pripomore k izboljšanju pogojev poslovanja?

Ko govoriva o pričakovanjih SDH, ne moremo mimo tega, da je lastnik država oziroma vlada. V pričakovanjih do te smo razmeroma skromni. Želimo si le, da bi se spremenil zakon o poštnih storitvah in njegovi podzakonski akti. To je temeljna ovira, da nismo uspešnejši, in iz tega izvira tudi morebitno nerazumevanje vloge Pošte Slovenije, tako v odnosu do uporabnikov kot v odnosu do socialnih partnerjev. Naj pojasnim: želimo si, da bi se prilagodila obseg in raven kakovosti univerzalne poštne storitve, kajti glede na zdaj veljavne predpise smo dolžni vsa pisma, ki jih prejmemo danes, v 24 urah dostaviti naslovnikom v več kot 95 odstotkih. Torej gre za izredno visoko kakovost. Po drugi strani pri zdaj predpisanem obsegu univerzalne storitve ne moremo prilagajati števila zaposlenih, ne moremo si izbirati, tako kot naša konkurenca, da bi poštne storitve izvajali samo na urbanih območjih, kjer so nižji stroški, kot če dostavljamo pošto na ruralno območje. Čeprav socialni partnerji trdijo, da ne ravnamo v skladu z njihovimi pričakovanji, glede na tako visoke stroške še vedno damo veliko na socialno varnost in imamo veliko število zaposlenih, pri tem pa stroški dela glede na delovno intenzivno panogo predstavljajo največji delež v vseh stroških. Na Pošti Slovenije je 5635 zaposlenih, v celotni skupini pa 6257.

Koliko dobička ste izplačali državi za lani?

Štiri milijone evrov.

Kaj pa v zadnjih desetih letih?

To je zanimiv podatek. Pošta Slovenije je v desetih letih v obliki dividend, davkov in prispevkov prispevala 870 milijonov evrov.

Že od leta 2013 si prizadevate za spremembo zakona o poštnih storitvah in podzakonskih aktov, ki so nekateri v pristojnosti regulatorja, torej agencije za komunikacijska omrežja in storitve. Menite, da je zagotavljanje univerzalne poštne storitve z nacionalnim poštnim zakonom preobsežno regulirano?

Vsekakor. Dostava petkrat na teden namreč pomeni izredno visoke stroške v primerjavi z drugimi državami. Cena bi morala variirati za prednostne pošiljke. Obseg univerzalne storitve se bo zaradi digitalizacije zmanjšal, zato je nujna sprememba zakona o poštnih storitvah, ki bo ustrezneje uredila financiranje bremena univerzalne storitve. Želimo si posluha, ampak tu je zmeraj zraven nekaj političnega pridiha, ker vsakokratne državnozborske ali lokalne volitve prinesejo pričakovanja prebivalcev, da se ne bi zapirale pošte, da se ne bi preoblikovale ... Mi pa poslujemo z enakim ali manjšim obsegom prihodkov, medtem ko število zaposlenih postopno zmanjšujemo v manjšem obsegu.

Za nas bi bilo veliko lažje, če bi bil zakon že sprejet. Njegovi učinki bi pomenili sprostitev pogojev poslovanja za Pošto Slovenije, v katerih je ta dolžna zagotavljati univerzalno storitev. Pokazali bi se tudi v bolj avtonomnem upravljanju s poštnim omrežjem, ne pa da smo vedno odvisni od regulatorja. Spoštujemo vlogo regulatorja, toda želimo, da razumejo, da Pošta Slovenije deluje sredi res bistvenih strukturnih sprememb od leta 2011, ko je bila uvedena liberalizacija trga poštnih storitev. Imamo konkurenco in zaposleni na Pošti niso v prekarnem delovnem razmerju, kot so pri nekaterih drugih izvajalcih poštnih storitev. Mi imamo zaposlitve za nedoločen čas, določen čas in študentsko delo. Podizvajalce pa imamo samo za nekatere pogodbene prevoze in deloma za jutranjo dostavo časopisov.

Kakšna bo po vašem usoda univerzalne storitve, ki jo mora država prek Pošte po zakonu zagotavljati vsem državljanom, zaradi naglega e-poslovanja?

E-substitucija je vedno bolj razširjena. Pred časom je bil v medijih objavljen članek, da ministrstvo za javno upravo pripravlja enovit sistem vročanja poštnih pošiljk prek e-pošte. Vse gre torej v smer digitalizacije, in to je tisto, kar težko pojasnimo socialnim partnerjem. Tak scenarij prej ali slej prihaja. Naj navedem primer danskega modela. Tam je zakonsko predpisano e-vročanje pisem državljanom in podjetjem, v dveh letih se je klasično pismo skoraj povsem umaknilo, kar je pomenilo drastično reorganizacijo danske pošte, da ne rečem skorajda potop. Če se to zgodi v Sloveniji, bomo naleteli na paradoks. Po eni strani si želimo zaposliti še več pismonoš, po drugi pa, če se v tako kratkem obdobju z digitalizacijo izvede celovita transformacija komuniciranja javne uprave z državljani in podjetji, bomo verjetno morali zmanjševati število zaposlenih.

Kako pa se spopadate s pričakovanji lokalnih skupnosti, ki si želijo obdržati pošto v svojem okolju?

Model, ki ga uporabljamo, ni neka noviteta v svetu. Nemška pošta ima v svoji lasti 0,1 odstotka poštnih enot, nizozemska 0,3 odstotka. Mi smo se zgledovali po modelu avstrijske pošte, ki velja za eno uspešnejših poštnih uprav v Evropi. Vemo, da moramo iti v pogodbene ali premične pošte, slednje uporabljamo tam, kjer zapiramo pošte. Gostota omrežja pošt je primerjalno gledano prevelika, vzdrževanje takšnega omrežja pa zaradi upadanja storitev, ki jih občani opravijo na poštnih okencih, nevzdržno. V zadnjih desetih letih se je število teh storitev prepolovilo. Pričakovanja prebivalcev so včasih drugačna kot pričakovanja županov, včasih pa tudi enaka. Anketa, ki je ni naročila Pošta Slovenije, ampak agencija za komunikacijska omrežja in storitve, je pokazala, da so ljudje zadovoljni s pogodbenimi poštami. Te imajo praviloma daljši obratovalni čas kot pred preoblikovanjem, večina je odprtih tudi ob sobotah. Uporabniki so večinoma zadovoljni s storitvami, so pa nekateri izrazili željo, da bi bil obseg storitev na pogodbenih poštah večji.

Pošta je zadnji monopol izgubila s popolnim odprtjem poštnega trga v državah EU leta 2011. Kot ste že omenili, se od takrat kosate z vse večjo konkurenco, na trgu je večje število izvajalcev poštnih storitev. Kako se prilagajate tem okoliščinam?

Tako, da iščemo substitucijo. Uvajamo storitve, ki jih izvajajo tudi drugi poštni operaterji. Leta 2006 je bil obseg univerzalne storitve 314 milijonov storitev, lani pa samo še 157 milijonov, to je 50-odstotni padec. Včasih so bile najbolj dobičkonosne denarne storitve, teh je bilo leta 2006 slabih petdeset milijonov, lani pa le še nekaj manj kot 21,7 milijona, kar pomeni 56-odstotni padec. Če to pretvorimo v vprašanje, kako zagotoviti 5635 ali 6257 plač, potem pričakujemo, da bi se tako socialni partnerji kot politika zavedali, da nismo monopolisti, in da vsi razmislijo, kako zagotoviti ustreznejše razmere za delovanje državnega podjetja. Sami iščemo rešitve denimo s posodabljanjem poslovanja, z uvajanjem novih tehnologij, kot so paketomati. Ukvarjamo se tudi z dostavo časopisov, distribucijo bele tehnike, avtomobilskih delov, z dostavo pijač. Poskušali smo vstopiti v segment dostave medicinskih pripomočkov in zdravil, ampak tudi pri tem ni posebnega razumevanja zakonodajalca. Po drugi strani pa pri Pošti ves čas stavimo na kakovost in zanesljivost kot enega ključnih elementov kakovosti. Naš dostavljavec vam paketa recimo ne bo pustil ležati nezavarovanega pred pragom, razen če bo takšna izrecna želja stranke.

Nadzorni svet je podal pozitivno mnenje k strateškemu razvojnemu programu skupine Pošta Slovenije do leta 2022, potrditi ga mora še SDH. Kako je začrtana pot skupine, imate namreč še sedem odvisnih družb, v tem obdobju? Čemu boste dali največji poudarek?

Delovali bomo na področju treh stebrov. Zagotovo bomo še naprej vodilni ponudnik pri distribuciji pisem in paketov. Želimo biti še naprej rastoč logistični operater in ponudnik informacijskih storitev. Razmišljamo tudi o akvizicijah tistih podjetij, ki so nam zanimiva v smislu komplementarnih dejavnosti.

Kako pa boste sledili eksploziji e-trgovine in enormni rasti paketnih pošiljk?

Paketi so najbolj rastoča industrija. Internet generira paketne pošiljke. Prednost našega omrežja je v tem, da smo vsak dan v vsakem slovenskem domu. Ob sobotah smo v 60 odstotkih gospodinjstev, ko gre za dostavo paketov. Uvajamo tudi nove oblike, ki razbremenjujejo zaposlene ali pa izboljšajo uporabniško izkušnjo strank. Govorim o paketomatih in o samopostrežnih poštnih enotah. Rastemo na paketih in to bo ena bistvenih poslovnih priložnosti. Sodelujemo tudi v mednarodnih institucijah, integracijah, ki usklajujejo, kakšna bo regulativa na področju paketnih pošiljk. Povezujemo se v mednarodne mreže, tako smo lani podpisali pogodbo o nadaljnjem partnerskem sodelovanju z nemško pošto, Deutsche Post DHL Group. Posebno pozornost namenjamo pošiljkam, ki prihajajo iz tretjih držav, tudi v povezavi s pospešitvijo carinskih postopkov.

Velikopotezne načrte imate tudi kot ponudnik e-storitev. Kaj ponujate in kaj še boste?

Informatika je razdeljena na tri segmente. Eno je informacijska podpora procesov na poštah. Gre predvsem za poslovanje na poštnih okencih, pismonoše uporabljajo pametne telefone in posledično lažje spremljamo podatke in sledimo pošiljkam. Drugi segment je informacijska infrastruktura. Pošta Slovenije ima enega največjih, najvarnejših informacijskih data centrov, torej centrov, kjer se zbirajo velike baze podatkov. Pri nas gostujejo tudi druge multinacionalke, prav tako denimo ministrstvo za upravo. Smo prvi, ki uporabljamo kontejnerski podatkovni center. Naša največja prednost pa je celovita ponudba informacijskih storitev, ki predstavljajo vstop na digitalni trg. Če se bodo pisemske pošiljke umaknile, mi ponujamo e-pismo in tudi digitalizacijo vhodne pošte, kar pomeni, da zjutraj lahko prevzamemo vašo pošto, če nam to dovolite, jo skeniramo in prek varnega predala pošljemo na vaš elektronski naslov. S tem pospešimo postopke in ni več klasičnih arhivov.

Da bi nadomestili izpad prihodkov, se boste lotili tudi prevzemov. Že lani se je govorilo, da se zanimate za koprsko logistično družbo Intereuropa. Kaj je z nakupom in ali se država s tem strinja?

Ne morem odgovarjati v imenu države, lahko pa rečem, da ja. Takrat smo razmišljali o vstopu v Intereuropo. Ni to naša edina misel, analiziramo, tako kot vsi, kaj bi bilo dobrega v primeru, da bi vstopili v lastniško strukturo. Kot veste, smo kupili Mladinsko knjigo, in to je ena naših uspešnejših hčerinskih oziroma odvisnih družb.

Z večinskim sindikatom v podjetju, sindikatom delavcev prometa in zvez pri ZSSS, ste maja dosegli dogovor glede nerešenih vprašanj v podjetju, o nekaterih pogajanja še tečejo. Boste vanje vključili tudi koprski sindikat oziroma sindikat poštnih delavcev?

Še vedno veljajo zaveze, ki smo jih imeli s sindikatom delavcev prometa in zvez. Rok za njihovo izpolnitev se izteče oktobra. Tako smo že povišali nadomestilo za prehrano in dodatek za neugodne vplive okolja, dvignili dodatek za deljen delovni čas. Morda se sliši malo, ampak za Pošto Slovenije pomeni vse, kar sem naštel, 5,6 milijona evrov dodatnih stroškov na leto, kar ni malo. Pogovarjali smo se o tem, da je treba pismonoše razbremeniti, zato smo se dogovorili za zaposlitev dodatnih 111 ljudi. Zaposlujemo jih v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje, z oglaševanjem na spletu, s kadrovskimi agencijami. Skratka, naredili smo vse, da bi zaposlene razbremenili, ampak ljudje pozabljajo, da smo poleg omenjene vsote za boljše delovne razmere namenili še 1,3 milijona evrov na letni ravni. V to kategorijo sodijo denimo promocija zdravja na delovnem mestu, petdnevno izobraževanje v termah Dobrna, pa projekt zmanjševanja mišično-kostnih obolenj, brezplačno anonimno psihološko svetovanje, program delavnice Moje zdravo delo, sofinanciramo nakup korekcijskih očal za tiste, ki delajo za računalnikom. Zaposlenim izplačujemo solidarnostno pomoč v primerih daljše bolezni, poškodb pri delu, finančne stiske, smrti delavcev ali družinskih članov, nagrade za posebne dosežke, nagrade za voznike, za pravno zaščito zaposlenih. Za zagotavljanje osebne varovalne opreme na leto namenimo 677 tisoč evrov.

Kaj je torej s preobremenjenostjo pismonoš, odpravo neenakomernega delovnega časa, povišanjem plač, kar so bile zahteve sindikatov?

Zaposlene najbolj muči neenakomerna razporeditev delovnega časa, drugo je preobremenjenost, ki izvira iz drugačnega izvajanja storitev, tretje pa zahteve za višje plačilo za delo. Kar zadeva neenakomeren delovni čas, je ta, ne glede na pritožbe sindikatov, skladen z zakonom o delovnih razmerjih in ustrezen za poštno dejavnost, kjer obseg storitev niha na dnevni ravni. Drugo je preobremenjenost; pojasnil sem že, da nam je upadel prenos pisemskih pošiljk. Samo v letu 2012 je država spremenila nekaj predpisov, ki so pomenili upad prihodkov Pošte Slovenije za 23 milijonov evrov (na primer prenos pisem, ki so davčna tajnost). Težko je nadomestiti te prihodke. Če odštejemo vse te storitve, ki so nekoč prinašale višje prihodke, je zdaj velika razlika in glede na maso in volumen dela, ki ga morajo opravljati delavci, je to obremenjujoče. Vse to, kar predstavlja substitucijo, je odgovor na to, da imamo še vedno 5635 zaposlenih.

Trudimo se predstaviti lastniku, da je Pošta Slovenije res sredi izrazitih strukturnih sprememb. Zato potrebujemo nekaj časa, da se omilijo pričakovanja lastnika. Sredstva bi radi usmerili predvsem v tiste najpomembnejše investicije, ki pomenijo modernizacijo poslovanja, kot sta gradnja in posodobitev logističnih centrov. Po drugi strani želimo predstavnikom zaposlenih povedati, da v vse, kar počnemo, vlagamo veliko truda in energije. Vsi skupaj moramo doseči neki dogovor in pri tem računam na razumnost.

Kakšna je povprečna plača zaposlenih na Pošti?

Povprečna plača je 1472 evrov bruto oziroma 993 evro neto.

Koliko pa je pismonoš in kakšna je njihova povprečna plača?

Trenutno jih imamo 2504, njihova povprečna plača pa je 812 evrov neto, s prehrano in prevozom je to 956 evrov.

Kakšni so bili stroški dela v zadnjih petih letih?

Stroški dela pri nas predstavljajo več kot 63 odstotkov vseh poslovnih odhodkov. Med letoma 2012 in 2016 so znašali skoraj 703 milijone evrov, povprečno mesečno za stroške dela namenimo 11 milijonov evrov.

Kakšna bo vaša kadrovska politika v naslednji petletki? Boste krčili število zaposlenih?

Zelo fleksibilna. Če bodo rasle storitve na drugem področju, torej logistične storitve, si bomo prizadevali, da ohranimo enako število zaposlenih. Če bomo rasli, bomo dodatno zaposlovali. Če bomo trčili v zid, s tem mislim na nerazumevanje lastnika oziroma zakonodajalca, pa se lahko zgodi, da bomo morali odpuščati. Ker se srečujemo tudi s strukturnim neravnovesjem, kar pomeni, da se povečujejo potrebe po zaposlitvah v dostavi in zmanjšujejo potrebe po zaposlitvah na poštnih okencih, si bomo prizadevali, da bomo namesto odpuščanja enega profila zaposlenih izvajali prezaposlitve oziroma prekvalifikacije znotraj skupine.

Zakaj na poštah prodajate raznovrstno blago?

Ugotovili smo, da z osnovno dejavnostjo ne moremo ustvariti toliko prihodkov, da bi zagotavljali vzdržnost našega sistema oziroma mreže poštnih okenc. Pri enakem številu zaposlenih je edina možnost modernizacija poslovanja in optimizacija stroškov. Potrebe uporabnikov in konkurenca drugih ponudnikov storitev in blaga nas usmerjajo v širitev ponudbe dodatnih artiklov in vrst storitev, tovrstni trendi pa so uveljavljeni tudi pri drugih evropskih poštnih operaterjih.

Zakaj denimo prodaja na Petrolu raste, na pošti pa pada?

Analiziramo tudi konkurenco in na podlagi tega prenavljamo vizualno podobo pošt kot prodajnih mest za trgovsko blago. Letos bomo prenovil 50 pošt, ki bodo vizualno prijaznejše. Razlika je tudi ta, da je zelo različno segmentirano, kaj kupec na posameznem krajevnem področju kupuje. Želimo slediti trendom, kakršne uveljavlja Petrol, toda glavna razlika se skriva v tem, da pošto obiščete morda enkrat na mesec ali pa še to ne, medtem ko ste na Petrolu dvakrat, trikrat na mesec. Razlika je seveda tudi v obratovalnem času in v tem, da se lahko do vsakega bencinskega servisa pripeljete z avtom.

Ali morajo pismonoše še vedno prodajati trgovsko blago na terenu in kako so za to nagrajeni?

To je bila ena od tem, glede katerih smo se soočali s sindikati. Moram iskreno povedati, da so se takrat, ko smo ukinili prodajo blaga na terenu, pojavljali klici, zakaj smo to storili, ker so bili pismonoše za to nagrajeni. Ni šlo samo za dodatno delo, ampak tudi za nagrajevanje. Zdaj se je zmanjšal obseg blaga, ki se prodaja na dostavi. Prodajajo samo še znamke, pisma, kuverte, mobilne kartice, voščilnice.

Veliko se je govorilo tudi o zaposlovanju tujih državljanov pri Pošti. Zakaj ste se odločili za to in koliko jih nameravate zaposliti?

Nekatera stališča medijev in strank so bila tudi taka, češ zakaj zaposlovati tuje državljane, če imamo doma dovolj brezposelnih. Trudili smo se, vse smo naredili: iskali prek zavoda za zaposlovanje, na sejmih, prek kadrovskih agencij ... Pravo vprašanje je, zakaj se 84.000 brezposelnih ne želi zaposliti. Ko smo torej trčili ob zid, da ne dobimo več dodatnih zaposlitev, smo se odločili, da zaposlimo tudi tujce. Držimo se zakonodaje, da dokler ne govorijo tekoče slovensko, nimajo stika s strankami. Ne vidim pa nobenih težav, da ne bi tujci delali v logističnem centru.

Glede na optimizacijo poštnega omrežja, koliko pošt bo še ostalo? V zadnjem času intenzivno prodajate svoje nepremičnine, gre za prostore nekdanjih poštnih poslovalnic.

Po naši oceni bi do leta 2022 ostalo štiristo pošt od sedanjih 519, od tega jih bo 220 v lasti Pošte, 180 pa bo pogodbenih; zdaj je takih 149. Kako bomo sledili trendom, pa je odvisno tudi od lastnika.

Ali se pri iskanju rešitev ozirate tudi po tujih poštnih operaterjih oziroma ali se oni srečujejo z istimi težavami kot vi pri svojem poslovanju?

Imajo enake probleme, lotevajo pa se jih na različne načine. V preteklosti smo mi denimo izgubili PBS, Portugalska pa je ustanovila svojo poštno banko, torej verjamejo v bančništvo. Izgubili smo jo, ker je tako odločil lastnik. Glede na delničarski sporazum Pošta pač ni imela na voljo enakih sredstev in tako so se porušila razmerja v lastništvu delnic. Pri tem poudarek dajemo tudi ekonomski presoji, saj so številne rešitve, ki so jih uvedli nekateri tuji poštni operaterji, povezane z velikimi investicijami ali stroški. Sicer pa Pošta Slovenije sodeluje v okviru različnih programov in delovnih skupin na ravni mednarodnih organizacij. V tem okviru si izmenjujemo informacije glede primerov dobre prakse, iščemo nove priložnosti in možnosti za uvedbo in izvajanje kakovostnih storitev.

Tudi naša časopisna hiša je precej odvisna od Pošte. Ker ste v zadnjih letih podražili poslovanje in spremenili čas raznosa, se naši bralci nemalokrat jezijo zaradi pozne dostave časopisa, tudi odpovedujejo naročnino. Kako bi razložili bralcem Dela in Slovenskih novic, da jim pač ne morete hitreje dostaviti časopisa?

Pošta Slovenije raznaša zgolj manjši del časopisov Dela in Slovenskih novic in to predvsem na ruralnih področjih, kjer časopisna hiša dostave ne pokriva s svojo raznašalsko mrežo. Pri tem ne gre za jutranjo dostavo, ampak za naslovljene časopise, ki se dostavljajo z redno dostavo po obhodnem redu pismonoše. Prizadevamo si, da bi naročniki časopis dobili čim bolj zgodaj, vendar pa je čas dostave odvisen od obhodnega reda pismonoše in zato nekateri naročniki dobijo časopis bolj zgodaj, drugi pa nekoliko kasneje.

Prijavi sovražni govor