Tiskane izdaje
Razburjenje zaradi požara v vrhniškem Kemisu in onesnaženja okolice se še ni poleglo, ko je v četrtek zagorelo še skladišče sveč in plastike v ljutomerskem podjetju Eko Plastkom. Čeprav ozadje požara še ni jasno, se ob škodi, ki jo takšni požari povzročijo okolju, marsikdo najprej vpraša, ali ni za tem kakšno kaznivo dejanje.
Ni skrivnost, da je okoljski kriminal velikanski posel. Globalno škoda zaradi okoljske kriminalitete narašča hitreje, kot so menili do zdaj. Po poročilu, ki sta ga ob letošnjem mednarodnem dnevu okolja pripravila UNEP, program Združenih narodov za okolje, in Interpol, je letna škoda zaradi okoljskega kriminala od 81 do 229,8 milijarde evrov. To je za četrtino več od prejšnjih ocen.
Interpol: Čas za alarm
»Okoljska kriminaliteta narašča z alarmantnim tempom,« je ob dnevu Zemlje opozoril generalni sekretar Interpola Jürgen Stock in poudaril: »Zapletenost tovrstnih kriminalnih dejanj zahteva večsektorski odziv in čezmejno sodelovanje.« Bolj donosni od ekološke kriminalitete so le navidez bolj brutalni trgovina z mamili, ponarejanje in trgovina z ljudmi. Nezakonita trgovina z orožjem je denimo po vrednosti – »zgolj« 2,7 milijarde evrov na leto – daleč za ekološko kriminaliteto.
Kaj vse je okoljska kriminaliteta? Poleg prometa z odpadki in nevarnimi odpadki sta zlasti v Afriki in Aziji divji lov in nezakonita trgovina z zaščitenimi živalskimi vrstami velik posel. Potem so tu še nam bolj domači nezakoniti poseki gozdov in nedovoljen ribolov, nelegalno izkoriščanje naravnih virov, ne le zlata in drugih mineralov.
Naši sosedje
Tihotapljenje nevarnih snovi, onesnaževanje narave z odlaganjem nevarnih odpadkov, trgovanje s prepovedanimi kemikalijami so samo nekatere oblike organiziranega okoljskega kriminala, ki jih zaznavajo policisti pri nas in v soseščini. Med prednostne naloge v boju proti tej vrsti kriminala sodijo klasično onesnaženje okolja, odlaganje odpadkov in promet z njimi, varovanje vodovarstvenih in drugih varovanih območij. Policisti in kriminalisti, ki obravnavajo te primere, se v skladu s strategijo policije tudi redno izobražujejo na za to pripravljenih usposabljanjih.
Koliko je tega pri nas?
Ekološka kazniva dejanja imajo razmeroma majhen delež med vsemi obravnavanimi kaznivimi dejanji v Sloveniji, saj jih organi pregona redko obravnavajo več kot dvesto na leto. Lani je policija podala 136 kazenskih ovadb zaradi ekokriminala in spisala 47 poročil o dogodku oziroma dejanju, ko niso bili izpolnjeni pogoji za podajo kazenske ovadbe. V primerjavi z letom prej je to kar 47 manj kazenskih ovadb in 20 manj poročil.
»Smeti so vedno bile in bodo ostale velik biznis. Imamo policijo in carino z vsemi pooblastili, zato ne vidim razloga, da ne bi občasno izvedli kakšne akcije, kot je bila denimo akcija pregona prometa z nedovoljenimi pesticidi. Velikih ugank ni, smeti prevažajo po cestah, le slediti jim je treba,« pravi Gorazd Pretnar, zaprisežen ekolog. Iz vrst industrije je že slišal očitke, da je ekoterorist, nekoč pa je na ministrstvu za okolje skrbel za ureditev ravnanja s smetmi, zato ve, o čem govori, ko govori o smeteh.
Kriminal na prvi pogled
»Zagotovo je povezava med ekokriminalom in nedelujočo državo. Med gospodarsko krizo je bila prva zahteva vitka država, toda te nismo skušali doseči najprej z rezi v policijo, ampak z rezi v strokovne službe, najraje pri okolju, kjer žrtev ni mogoče takoj zaznati. Poleg tega se okolje pogosto zaznava kot nekakšna ovira za gospodarstvo. To pa je odprlo vrata razcvetu okoljskega kriminala,« pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Motiv številka ena: denar
Medtem ko so vzroki za nastanek in povečevanje števila primerov ekoloških kaznivih dejanj različni, se glavni motiv večinoma suče okoli denarja. »Vse pogosteje je osnovni motiv pridobitev čim večje protipravne premoženjske koristi z načrtnim hujšim kršenjem okoljske zakonodaje. V teh primerih lahko govorimo o organiziranih oblikah kriminalitete in združbah, ki se primarno ukvarjajo z ekološkimi kaznivimi dejanji,« ugotavljajo na policiji.
V zadnjih letih je prav področje ravnanja z nevarnimi odpadki najbolj donosen posel kriminalnih združb. Eden od razlogov za ekološka kazniva dejanja je tudi zmanjševanje obratovalnih stroškov v podjetjih. »Vse več podjetij naklepno opusti dolžnosti, ki jih morajo izvajati zaradi vse strožje okoljske zakonodaje (ravnanje z odpadki, emisije v zrak, vodo in zemljo),« še pravijo na policiji.
Motiv številka dve:
Kajfež Bogatajeva opaža, da smo na splošno res bolj okoljsko ozaveščeni, nimamo pa dovolj znanja, da bi zaznali sporne prakse. Težava je tudi v tem, da vse več ljudi živi v mestih, divja odlagališča pa so na podeželju, torej jih meščani niti ne opazijo.
Ekokriminalca ni brez pokvarjenega politika
Storilci so zastopani praktično v vseh segmentih prebivalstva. Največ pozornosti preiskovalcev so seveda deležna podjetja oziroma njihove odgovorne osebe, ki z naklepom ali z opustitvijo določenih dejanj dopustijo, da pride do storitve kaznivega dejanja. Kot ugotavljajo na policiji, so najpogostejša ekološka kazniva dejanja povezana z onesnaženji z nevarnimi snovmi in kemikalijami. Da eko kriminalci niso neumni ljudje in da natanko vedo, kje si lahko privoščijo svoje umazano početje, opozarja najbolj znani slovenski borec za čisto okolje Uroš Macerl.
»Ključno, da se ti ljudje pri svojem početju počutijo varne, je, da je oblast koruptivna in da je tak tudi nadzor. Mislim, da nas je v Sloveniji lahko resnično strah, saj resni onesnaževalci v imenu pomoči industriji najpogosteje dosežejo to, da njihova okolju škodljiva dejavnost sploh ni nelegalna. Skratka, skupaj s pokvarjenimi ljudmi iz politike poskrbijo, da se pravila priredijo njihovim potrebam in njihovo onesnaževanje za državo ni več sporno,« nam je povedal Macerl. Zakaj je to pri nas mogoče? »Zadaj morajo biti usluge političnim strankam,« trdi Macerl.
