Tiskane izdaje
Nad brezbrižnostjo Cerarjeve vlade do njegovega življenjskega projekta je razočaran, želi si, da bi se politika zanj potrudila vsaj toliko, kot se je potrudila, da bi ustregla Magni. Večino leta preživi v Združenih državah Amerike, tamkajšnje poslovno okolje primerja z boksom:
ali ti položiš nasprotnika ali on tebe.
Ob devetem podaljšanju družbene pogodbe za Bežigrajski športni park, sklenjene med vami, olimpijskim komitejem in ljubljansko občino, civilna iniciativa govori o alternativah za ta projekt prenove stadiona. Katere so te druge možnosti?
Karmen Stariha iz iniciative ima težave z razumevanjem temeljne ekonomije. Ko se vrnem v domovino, jo bom povabil na kosilo, da jo pomirim in pojasnim nekatera dejstva, kako je funkcioniral svet v 15. stoletju in kako deluje danes, v 21. stoletju. Gospa verjetno prihaja iz družine javnih uslužbencev in sama nadaljuje poklicno kariero v isti smeri, kar pomeni, da je vse življenje strošek države.
Kaj je narobe s tem, da prihaja, od koder prihaja?
Nič ni narobe in zaradi tega jo spoštujem. Težava je v tem, da ne razume osnovnošolskega dejstva, da če nekaj kupiš in plačaš pošteno ceno, je to tvoje. Denar, ki sem ga vplačal v stadion, pomeni moje lastništvo v tem projektu. Gospa mora razumeti, da je bil socializem bolj nepravičen kot kapitalizem, vsaj kar zadeva razdeljevanje kapitala, bil pa je absolutno bolj socialen, saj je jemal sposobnim, da je dajal nesposobnim, privilegirancem ali lenuhom. Soočiti se mora torej z dejstvom, da sem s trdim delom v svojih podjetjih ta denar zaslužil in ga pred desetimi leti namenil za stadion. Takrat je propadal in nihče se ni ukvarjal z njim.
Saj stadion propada tudi zdaj, kako naprej?
Kje je bila gospa takrat? Ta delež je torej moje lastništvo, ki sem ga pošteno plačal. Zato se nihče, še najmanj pa omenjena gospa, ne more postavljati v vlogo guruja ali celo upravljavca družbenega premoženja, ker to ni več družbena lastnina, da bi mi lahko ona ali kdo drug solil pamet, kaj naj naredim.
Pojavljajo se pomisleki o postopku.
Naš postopek je zakonit, žal pa je država s svojimi predpisi pustila veliko prostora, zato imajo takšni ljudje možnost, da zavlačujejo, ampak zmagati ne morejo. Država pa ne reagira in ne zaščiti podjetnika, ki namesto da bi zaposloval in ustvarjal dodano vrednost, hira in izgublja vrednost in se ukvarja z birokracijo. Že večkrat sem gospe in vsem v državi javno ponudil, da za zelo korektno ceno lahko kupijo moj delež. Ko bodo enkrat dali svoj denar, kot sem ga jaz, in bodo lastniki, takrat bodo lahko stadion uporabili za lastne interese in gojili solato.
Ves čas govorite o tej solati, zakaj?
Tako bodo vsaj vsi stanovalci Fondovih blokov prišli do solate, kajti zdaj imajo vrt samo privilegiranci, drugi pa so kot ovce, ki ne smejo uporabljati parka in so tiho, podrejeni peščici samooklicanih voditeljev, ki radi nastopajo pred kamero. Vprašati se moramo, zakaj gospa ne rešuje problema tam, kjer ga je treba reševati, ampak rajši nagaja. Naj zberejo denar, odkupijo moj delež in naj se naredi park za kužke. Super bo, ko bomo v mestu imeli še en park za sprehode in revitaliziran spomenik, ki bo spet breme države.
Na čigavi grbi je zdaj?
Vzdržujem ga jaz, kolikor mi dovoli zakonodaja. Vlada s premierom Cerarjem in njegovimi ministri pa samo gleda. Kot Hrvati, ki jih je Đorđe Balašević v neki pesmi označil z besedami: Da se ne bi opekel, nikad niš ne bo rekel. Stadiona si ne upajo niti omeniti. Zanimivo, da jim pri vsem nakladanju zares ni mar za osemsto delovnih mest in 60 milijonov evrov dedeveja, na kar se sklicujejo pri Magni. Ne moreš verjeti, kakšna morala.
Koliko časa, potrpljenja in denarja vam je še ostalo za projekt BŠP?
Ljubezen je odšla. Moja podjetja poznate, so ena največ vrednih in najbolj uspešnih v državi. Niso skrita nikjer po svetu. Imajo plačane vse obveznosti. Zaradi tega me Slovenci spoštujejo in lahko prosto hodim po domovini. To so slovenska podjetja, tukaj plačujem davke in Slovenija ima korist od moje skupine. Vse to sem naredil z vztrajnostjo. Torej si lahko sami odgovorite, kje je ključ.
Kaj pričakujete od države pri tem projektu?
Rad bi že videl, da se nekaj odloči, in če za investicijo v javno infrastrukturo ne bom našel posluha v svoji domovini, mi ne bo preostalo drugega, kot da grem iskat pravico na evropska sodišča, kjer bo veliko lažje. Takrat obljubim, da bom naredil javno sramoto vsej državi, z opozorili investitorjem po svetu, naj ne hodijo v Slovenijo, ker se tukaj dogaja Bežigrad.
Kdo je najbolj kriv, da se projekt tako vleče?
Kar zadeva upravni postopek, je krivo izključno zavlačevanje fondovcev, ki se pritožujejo. Sicer pa sta dve težavi. Slovenija ima nejasno gradbeno zakonodajo, saj ji je v tranziciji ni uspelo urediti. Žal tudi sedanja vlada samo obljublja, tako da investitor, ko se loti investicije, nikoli ne ve, kaj ga čaka.
Vsa velika gradbišča čakajo na odlok, po katerem bi med gradnjo lahko prekoračili običajno stopnjo hrupa, kar je za gradbišče normalno, pa se vlada niti toliko ne potrudi. To je razlog, da nimamo pravih investicij in da pri nas kraljujejo sporni fondi, posamezniki in nismo na radarju svetovne investicijske scene. Vsi si želijo obnove stadiona razen fondovcev, ki bodo izgubili solato. Pa se še vedno vse tako vleče.
Če in ko boste dobili dovoljenje, bo Slovenija drugačna, kot je bila takrat, ko ste projekt začeli.
Ko dobimo zeleno luč, bomo še enkrat preverili vsebino, kaj je aktualno danes od vsebine izpred desetih let. MOL, OKS in moja družba imamo še vedno isto idejo: narediti nekaj dobrega za šport in spraviti objekt v funkcijo. Ne vem, kaj je s tem narobe. Če bomo pri tem, kot pravijo fondovci in njihovi strokovnjaki, mastno zaslužili, da bomo s tem plačali mastne investicije, je s tem kaj narobe?
Ali vlado vaš projekt zanima?
Govorijo eno, delajo drugo. To je projekt z investicijsko vrednostjo 250 milijonov. Večji je od Magne! Zagotovljeno bi zaposloval osemsto ljudi. Več od Magne! Kaj je torej razlog, da gospodarskega ministra Počivalška ne zanima?
Kako ga boste za projekt navdušili?
Razmišljal sem, da bi mu poslal prošnjo, ali bi mi pomagal, da bi družbo BŠP prodal podjetju Magna. In sicer samo za kratek čas, za toliko, da mi uredijo dovoljenja, potem pa bi BŠP skupaj z neko provizijo za Magno kupil nazaj. Menite, da bi bilo to mogoče?
Ne vem. Kako vidite vlogo mestne administracije v tem primeru?
Mestna administracija nam zagotavlja stoodstotno podporo, resno in zagnano dela vsak korak za BŠP. Niti ene pripombe nimam zadnjih pet let. Če bi bil Janković premier samo šest mesecev, ko je bil že izvoljen in mu ni uspelo sestaviti aparata, bi danes stadion že prvič obnavljali, saj bi to uredil, kot je uredil stvari na Molu. Janković je v svojih mandatih Mol tako polikal, da resno organizacijsko konkurira nam v zasebnem sektorju. Na Molu ni bilo nobenega odpuščanja, samo zaposlovanje. Moj prijatelj Blaž Košorok je še v času Pučnika zašel v SDS. Od takrat je imel pečat esdeesovca, ampak Janković ga ni umaknil iz energetske družbe, ker je cenil njegovo delo.
Ideologija zanj očitno ni pomembna?
Kakšna ideologija? Delo, ustvarjanje, blagor za državljane, lepota mesta in vlaganje v šport, ki je naša edina in prva promocija. To je tudi cilj BŠP. Po eni strani skačejo okoli Dragića kot zajčki in se veselijo, po drugi strani pa se politika niti toliko ne potrudi, da bi nam in športnikom, ki imamo svoje ideje in denar, omogočila zgraditi center, ki bi bil dom za vse prihodnje šampione in bi z ekonomsko osnovo deloval in ne propadal.
Veliko se govori o promociji Slovenije.
Realno poglejte, kaj ima Slovenija na voljo za promocijo. Melanio Trump in športnike. Vse drugo je brezveze. Do obojih se vedemo mačehovsko. Ljudje, ki so se gospe Trump prilizovali, ko je bil gospod Trump izvoljen, so se ji še malo pred tem posmehovali.
V primeru Magne je na civilne pobude padla velika senca dvoma o njihovih motivih. Kako bi vi ocenili njihovo realno moč?
Razočaranje in sramota. To je najslabši podpis te države in njenih državljanov.
Kako v luči Magne s svojimi mednarodnimi izkušnjami gledate na pristop države k privabljanju tujih naložb s subvencijami?
Bog, odpusti jim, če so tako pokvarjeni ali pa ne vedo, kaj delajo. Sam nimam nič proti Magni, niti proti zaposlovanju na Štajerskem, bog mi je priča. Štajerce imam rad, velikokrat sem v tistih koncih, tam imam veliko prijateljev. Privoščim jim vse službe tega sveta, saj jih je v zadnjih tridesetih letih industrijski razvoj obšel.
Imam pa veliko proti mafijskim metodam, ki nas, slovenske podjetnike ponižujejo. Žal moram naglas povedati, da minister za gospodarstvo ponižuje domače podjetnike. Vlada pa to podpira. Posebej sem jezen in užaljen, če me primitiven politik napada, da sem žabar, pri tem da imam več štajerske krvi kot on.
Žabarji so vas pošteno razjezili.
Moj oče je bil rojen Mariborčan. Minister, ki je to izjavil, ni več moj minister in zame ne obstaja. Če bi imel naš premier kaj poguma, bi ga zaradi protidržavljanske izjave odstranil. To je res nedopustno in prostaško. To je njegov obraz in obraz te vlade. Užalil me je in tudi mediji ste tukaj odpovedali. Pozabil je, da ga je izvolil slovenski narod in da zastopa vse državljane, tudi »žabarje«.
Kako se je spremenilo poslovno okolje v Sloveniji v zadnjem desetletju?
Zdi se mi, da je vse slabše. Bolj podjetniki vpijemo, da ne zmoremo bremena zaposlenih v konkurenci z Avstrijci in Nemci, manj nas upoštevajo. V bistvu nas ignorirajo, saj se s sposobnimi in poštenimi podjetniki ne upajo ali ne znajo pogovarjati.
Kaj pa pričakujete?
Želel bi si, da se dajatve in prispevki na plače zmanjšajo tako, da bi delodajalci plačevali enako, zaposleni pa bi dobili več. Tako kot v Avstriji. Vsi se zgražamo, ker ljudje hodijo delat v Avstrijo in drugam v Evropo, nihče pa ne pove, da bi delavci lahko bistveno bolje zaslužili, če jim država ne bi jemala tolikšnega deleža od plače ter ga namenjala za svoje zdravstvene in mafijske projekte. Ko najbogatejšim tujcem dajejo subvencije za zaposlene, nam jemljejo. Tako slovenski podjetniki nismo več konkurenčni s plačami in nam najboljši kader beži v Avstrijo.
Kaj je po vašem Cerarjeva vlada naredila prav in kaj narobe, da bi poslovno okolje naredila bolj normalno?
Od te vlade sem pričakoval preboj, sem pa razočaran kot nad nobeno do zdaj. Je sploh kaj naredila? Zadnja vlada, ki je za gospodarstvo kaj naredila, je bila Janševa, ampak njegova stranka se vedno zatakne na ideologiji preveč obremenjenega predsednika. Ne vidim rezultatov, razen tega, da nabijejo davke tistim, ki delamo dobro, in mašijo socialne luknje.
Obrestne mere so nizke, denarja je dovolj. Kaj take razmere pomenijo za prenovo stadiona?
Če bi ga zdajle odprli, bi bilo fantastično. Mi ne bomo prodajali nepremičnin, pri nas gre za storitev najema, s katerim bomo odplačevali stroške in ustvarjali proračun za šport. Kaj se bo zgodilo, ko in če balon poči, je težko napovedati. Zagotovo pa bi si želeli izvesti investicijo v takšnih ekonomskih okoliščinah, kot jih imamo zdaj, saj je denar poceni, najemnine pa se višajo.
Kako gre vašemu podjetju letos, kakšni so načrti?
Vsem našim podjetjem gre odlično. Lahko rečem, da smo zopet dosegli rekord. Za prihodnje leto pričakujemo, da bo njihova vrednost podvojena glede na leto 2016. To so res ekstremni dosežki.
Kako je živeti v Ameriki, kaj uspešen slovenski podjetnik sploh pogreša v tem podjetništvu naklonjenem okolju?
Pogrešam samo domovino in prijatelje. Kar zadeva poslovno okolje, je veliko bolj surovo kot v Sloveniji in Evropi, ni pa mafijskih metod in mešetarjenja. Imaš pravila, ki so zahtevna, imaš konkurenco in jasno ti je, kaj moraš narediti, da boš zmagal. Najboljši zmagajo, saj za povprečne ni prostora. Ovire so visoke in zmagovalec je le eden. Ameriški posel je kot boks: ali nasprotnika položiš ali pa on tebe.
Kdaj se boste za vedno vrnili domov?
Prijavljen in zaposlen sem v Sloveniji. V ZDA sicer preživim veliko časa, vendar manj kot polovico leta. Za prihodnje leto pričakujem, da bom bistveno več doma. Maja pridem nazaj za vedno, občasno bom še hodil v Ameriko. Vsi pridemo nazaj v Slovenijo, žena in otrok. Domov!
V Mengeš?
Da, nekje bomo naredili še eno hišo. Ta je majhna, samo od zunaj je videti velika, ker ima plašč iz aluminija. Prejšnji lastnik je staro hišo po malem povečeval, sam sem jo samo obnovil in prosil prijateljico arhitektko, naj nekaj naredi, da se ne bodo videli vsi prizidki. In edina rešitev je bila plašč, v resnici je hiša bistveno manjša, kot je videti.
Kako ste spremljali predsedniške volitve?
Razočaran sem nad potekom predvolilnih kampanj. Rdeča nit je bila gonja proti aktualnemu predsedniku, vsi so dokazovali, kako je bil pasiven in zanič, s čimer se ne strinjam. Sicer vsi dobro vemo, da on kot predsednik niti ni tako pomemben, ker nima eksekutivnih pooblastil, Kučan je bil med vsemi še najbolj eksekutiven, pa ne zgolj zaradi same predsedniške funkcije. Čim Pahor kaj poskuša narediti, ga vsi napadejo, in če ne dela nič, je tudi tarča napadov.
Je za vas Pahor dober predsednik?
Pahor je za Slovenijo dober predsednik. Kot eden redkih evropskih predsednikov ima neki status v tej regiji, lahko rešuje marsikatero vprašanje na Kosovu, v Turčiji, kar je za Evropo zelo pomembno. Mislim, da je zaradi njega Slovenija bolj odprta in bolj privlačna tudi za sosednje države. Sam ga bom volil.
Na Češkem je na parlamentarnih volitvah zmagala stranka, ki jo vodi drugi najbogatejši Čeh, Andrej Babiš. Vi ste drugi na zadnji lestvici stotih najbogatejših Slovencev, kdaj bomo vas videli v politiki?
Politika me ne mika, podjetniki smo na drugi valovni dolžini kot politiki. Vzorec politikov, ki jih naplavlja naša družba, ni ravno blizu mojemu načinu razmišljanja in delovanja. Ne predstavljam si, kako bi se nekdo, ki ne zna dobro risati, lotil slikanja fresk. Niti slučajno se ne vidim v vlogi nekoga, ki bi lahko državotvorno in učinkovito vodil družbo, ki ima toliko sistemskih napak in jih niti noče odpraviti.
Kakšne napake imate v mislih?
Najprej mi pade na pamet zdravstvo, težave zdravstva nimajo zveze s politiko. To je očitno čisti posel, matematika, zloži se excelove tabele, pregleda, po kakšni ceni bolnišnice kupujejo material, in se pokliče dobavitelje. Če mi ne daš materiala ceneje, bom kupoval pri finski bolnišnici, ki material dobi bistveno ceneje. Če se to ne zgodi, je tu nekaj zares narobe. Bojim se, da je ministrica utrujena in fizično ne zmore tega reševati.
Tudi Babiš in Trump sta svojčas govorila, da politika ni njuno področje.
Nisem rekel, da si ne želim nekaj dobrega narediti za to družbo in državo. Vendar v razmerah, kakršne trenutno so, ne vidim nobene poti v politiki, prej vidim zase in za svojo družino nevarnost, če bi se podal vanjo. Po mojem niti likvidacija ne bi bila izključena. Takoj naslednji dan, ko bi prišel na oblast, bi se zameril 300 ali 400 tisoč ljudem, ki bi jih odrezal od korita.
Kako bi se lotili kompleksnih problemov?
Nabor težav v državi mi je kot podjetniku otroško smešen. Državni problemi, ki jih imamo mi, so problemi prvega sveta. Eden naših najhujših problemov je, da v zdravstvu ne znamo kupiti materiala po konkurenčni ceni. Tega kot podjetnik ne razumem. Imamo res srečo, nimamo težav s teroristi, nacionalisti, hudim kriminalom, nismo v dvajsetletnem tehnološkem zaostanku.
Kako nimamo problemov? Ali to, da ne privatiziramo, da ne znamo zgraditi proge, nista resna problema?
Delamo cel halo z Adrio, ki smo jo prodali za nič denarja in si zaprli vse poti v Evropo. Problem drugega tira je banalen in prenapihnjen, to bi moralo biti že zdavnaj zgrajeno, vsi tovornjaki bi že zdavnaj morali biti na vlakih. Ceste bi bile proste, železnice bi imele posel in za okolje bi naredili veliko dobrega.
To so velika pričakovanja od sedanje vlade.
Pri njej me najbolj moti način, kako deluje. Ta vlada ne sme biti še enkrat izvoljena. Obljubljala je eno, dela pa nekaj drugega. Nič nimam proti Magni, ampak poglejte, koliko nedoslednosti se pokaže zgolj pri ravnanju vlade v tem primeru v odnosu do drugih investitorjev. O prihodkih nihče v vladi ne govori. Ali ne bi bilo lepo, da bi drugi tir povečali za petkrat in celotno državo povezali s tiri ter ves tovorni promet spravili na železnice? Korist od tega bi bila večplastna.
Prodaja oziroma odlašanje s prodajo NLB je spet na dnevnem redu politike. Kaj o tem meni drugi najbogatejši Slovenec?
Trenutno banke ne bi prodajal. Zato ker, prvič, že zdrava pamet pove, da če si jo pred nekaj leti moral na tako oster način napolniti s kapitalom, jo je zdaj nesmiselno na vrat na nos prodajati. Po moji oceni je normalen inkubacijski čas, ko bi banko lahko še dodatno okrepili, ji povečali mišice, vsaj kakih pet let. Ne sme biti razlog za prodajo politični pritisk.
Pa saj to je razlog.
Tako je. Videli smo že, kako je sklad iz Amerike pri NKBM zaslužil 60 milijonov zgolj deset mesecev po transakciji. Oni se nam smejijo, Apollo se nam smeji! Prišli so tja, kjer smo se mi prepirali, kupili banko, nekaj ljudi odpustili, naredili odpise in že prvo bilančno leto konkretno povečali vrednost.
Torej ste proti privatizaciji?
Sem za to, da se prodaja državno premoženje, ker se to še vedno upravlja socialistično, neučinkovito. Ampak naj se prodaja drago. Poglejte tale fotoaparat: če se ga fotograf loti prodajati, ali ga prodaja zato, da bi se ga znebil, ali da bi s tem poslom kaj zaslužil? Zato ga prodaja! Če ne bo dobro zaslužil, ga bo raje uporabljal in sam služil z njim. Pri nas tega ni, pri nas se prodaja, ker se mora prodajati. Prodajte dobro, ali pa ne prodati! V poslu nič ne velja razmišljanje gospoda predsednika vlade, da on mora prodati, obstajajo neki normativi, kakšen je normalen količnik za prodajo banke. Zdaj je dober čas za prodajo banke, vendar je ne moremo v najboljšem času prodajati za bagatelo.
