Pogled iz Ozadja: Komu v resnici služi EBRD?

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je bila, kot piše na njihovi spletni strani, ustanovljena z namenom, da po koncu hladne vojne podpira razvoj tržno naravnanih gospodarstev v deželah srednje in vzhodne Evrope ter promovira zasebno in podjetniško pobudo. Ta javna institucija, ustanovljena z denarjem davkoplačevalcev in v lastništvu vlad, ima ekspliciten mandat, da podpira lokalni razvoj v državah, kjer vlaga denar davkoplačevalcev.

In ta institucija je, skupaj z IFC, podružnico Svetovne banke (ta ima še dodaten mandat, da mora s svojimi dejavnostmi zmanjševati svetovno revščino), dala Lidlu in Kauflandu v zadnjem desetletju skoraj milijardo evrov posojil po izredno ugodni obrestni meri za prodor na vzhodne trge! Samo lani denimo 100 milijonov za prodor v Srbijo po 0,8-odstotni obrestni meri. Kot piše Guardian, banki trdita, da bosta Lidl in Kaufland poleg delovnih mest, ki se bodo s tem odprla, pomagala lokalnim proizvajalcem do novih trgov ter prinesla »kvalitetno in cenovno sprejemljivo hrano« revnim potrošnikom.

V oči bode nekaj drugega, na kar bi se morale odzvati prav vse vlade držav srednje in vzhodne Evrope, ki jih to prizadeva. Tu gre namreč za vzorec, ki bi ga najbrž našli tudi v tistih panogah, kjer se to ne bi smelo zgoditi. Dajanje milijarde evrov davkoplačevalskega denarja po subvencioniranih obrestnih merah tema nemškima družbama dejansko pomeni omogočanje nepoštene konkurenčne prednosti pred lokalnimi podjetji, ki tam delujejo in ki dobivajo bistveno manjše vsote, pa še te po višji obrestni meri. S tem se posredno omogoča tudi boljši položaj velikim proizvajalcem, ki prodajajo čez Lidl in Kaufland, saj tudi tu deluje ekonomija obsega, ki pa je proizvajalci iz prizadetih držav ne morejo doseči. EBRD s takšnimi ukrepi neposredno vpliva na slabši tržni položaj naših podjetij. In tako je samo vprašanje časa, kdaj jih bodo prevzeli.

Zakaj je to tako pomembno vprašanje? Ker je EBRD institucija, ki bi v resnici morala služiti razvoju podjetij v manj razvitih državah! In ker prek sveta guvernerjev tudi mi sodelujemo pri odločanju. Čas bi bil, da naši politiki začnejo razumeti, kaj se pravzaprav dogaja v Evropi in kako Nemčija izkorišča mehanizme, ki bi morali biti namenjeni razvijajočim se deželam, za prodor svojih podjetij na te trge. Nam dajejo drobiž, svojim pa cele vreče.

Cerar bi moral pozvati vse predsednike vlad, ki jih to prizadeva, da se skupaj uprejo in postavijo vprašanje, čemu so namenjene te institucije – podpori nemških in drugih podjetij iz razvitih ekonomij pri prevzemanju trga ali krepitvi »naših«, da lahko enakopravneje nastopajo na trgih? Kajti čeravno bodo nekatera podjetja iz »naših« držav resnično dobila možnost prodaje svojih izdelkov na druge trge prek te prodajne mreže, bo še toliko več drugih, ki bodo prek njih izrinila domača, lokalna podjetja, ki preprosto ne morejo konkurirati v razmerah, kjer deluje ekonomija obsega.

EBRD in podobne institucije je treba prisiliti, da se vrnejo k svoji osnovni nalogi ter omogočijo krepitev lokalnih podjetij in gospodarstva v državah, kjer vlagajo naš denar. Podjetja iz srednje in vzhodne Evrope imajo bistveno slabše pogoje za konkuriranje. To še posebej velja za »majhne« države, kot so Slovenija, Hrvaška, Srbija, Slovaška, kjer domači trg ne omogoča razvoja podjetij do te mere, da bi lahko tudi same izkoriščale blagodati ekonomije obsega.

Če politika tu ne bo odigrala svoje vloge, bo Evropa razpadla. Ne zaradi migrantov, razpadla bo zaradi ekonomije.