Mariborska smučarija na nitki

Upravljavec smučišča in naprav, podjetje Športni center Pohorje, je na pragu stečaja, denarja nima niti za remont in pregled žičnic.

Po besedah direktorice Barbare Vtič Vraničar bi za remont gondole in servise vseh žičniških naprav, ki jih je treba opraviti pred zimsko sezono, potrebovali skoraj pol milijona evrov. Rešitev bi morala biti znana najkasneje konec septembra, saj je to zadnji rok, da lahko pravočasno začnejo prodajati vozovnice in pripravijo naprave.

Letos se sicer ni zgodilo prvič, da je smučarska sezona na Mariborskem in Areškem Pohorju ogrožena, saj ŠC Pohorje hude finančne težave pestijo že nekaj let, od lani pa je v postopku prisilne poravnave. Po poročilu upravitelja prisilne poravnave ima 42,9 milijona evrov dolgov, v glavnem do NKBM in NLB, ki sta v preteklosti izdatno kreditirali velikopotezno širitev turistične dejavnosti mariborskega žičničarsko-hotelirskega podjetja.

Fantje so se precenili

Prav ta hitra in napačno usmerjena širitev je po mnenju staroste mariborskega in slovenskega smučanja Toneta Vogrinca razlog za zlom ŠC Pohorje. »Fantje, ki so podjetje vodili, so izračunali, da lahko smučišče preživi s približno dva tisoč gosti, ki bodo smučali tudi med tednom. Zato so se lotili investicij za posteljne kapacitete, gradnje hotelov in apartmajev. Malo so jih zavedla tudi evropska sredstva, za pridobitev katerih so najeli velike kredite. Prepričani so bili, da bodo visoke anuitete lahko odplačevali sproti. V teoriji bi to šlo, praktično pa ne. Vsi ti hoteli so prerasli njihove možnosti, nato je prišla še gospodarska kriza.« Zadnja zima brez snega je le pospešila propad, poudarja Vogrinec, zanj pa nikakor ni kriva.

Poleg tega so med intenzivnim vlaganjem v prenočitvene zmogljivosti pozabili na smučarsko infrastrukturo. »Medtem ko je ponudba postelj zelo dobra, je infrastruktura slaba. Žičnice so, razen izjem, za v muzej,« pravi Vogrinec. Morali bi sproti prenavljati naprave in končati sistem za zasneževanje. »Na tej nadmorski višini moraš imeti dovolj topov, elektrike in vode, da izkoristiš en zelo mrzel teden za zasnežitev celotnega Pohorja.«

Pohorje se je, spomni Vogrinec, razvijalo petdeset let, preden je doseglo to raven ponudbe. »Ta res nikoli ni bila vrhunska, kakršna je na primer v Schladmingu ali Dolomitih, vendar so našli svojo tržno nišo. Prihajali so dnevni smučarji iz Gradca, prav tako gostje iz Madžarske, držav nekdanje Jugoslavije, Nizozemci …« našteva. »S propadom smu??išča propade celotna veriga, tudi številni lastniki zasebnih apartmajev, ki so zanje najeli posojila. Vse to bo crknilo. To bo katastrofa za mariborski in tudi slovenski turizem.«

Branikova smučarska šola

Da bi vedeli, kje se je na Pohorju zalomilo, je treba pogledati v preteklost. ŠC Pohorje so leta 1994 ustanovili vodilni smučarskega kluba Branik, ta pa je imel koncesijo mesta za upravljanje žičnic in smučišč. Počasi je ŠC Pohorje preraščal v turistično podjetje, ki je z infrastrukturo, najeto od mesta, lepo služilo. Ustanovitelji, med njimi Gorazd Bedrač, Bojan Gerič, Drago Rataj, Dušan Senčar in Srečko Vilar, pa so čez noč postali podjetniki, ki so upravljali desetine milijonov evrov in ustvarjali lepe dobičke.

Potem je udarila kriza in izkazalo se je, da nekdanji smučarski zanesenjaki podjetja niso vodili najbolj umno. Dolgoletni direktor Rataj – pod njegovim vodstvom se je podjetje najbolj širilo in povečevalo dolgove, ki jih nato niso več zmogli odplačevati – je na primer kariero pri SK Branik začel kot voznik reševalnega akija, nato je postal šef pohorskih reševalcev, vodja smučarske šole in na koncu direktor kluba.

Lani so se nekdanji branikovci dokončno poslovili od svojega lastništva v ŠC Pohorje, saj sta lastnici postali NKBM in NLB, ki sta skupaj 55 milijonov evrov terjatev pretvorili v lastniške deleže. Letos so jih prenesli na slabo banko, Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), ta pa je pred kratkim, kot kaže, dvignila roke od reševanja mariborskega podjetja, saj se je odločila, da ga ne bo dokapitalizirala z zahtevano vsoto 3,7 milijona evrov.

DUTB: »Razmere so neobvladljive«

Kot pravijo na slabi banki, ŠC Pohorje že od leta 2011 ustvarja čisto izgubo, poleg tega ga bremenijo številne v preteklosti sklenjene škodljive pogodbe na področjih prodaje, nabave in kadrovanja, zaradi česar »so razmere v družbi neobvladljive tako v poslovnem in finančnem smislu kot tudi z vidika lastniških povezav«.

Konec julija je DUTB objavila mednarodni razpis za prodajo ŠC Pohorje, na katerega sta se prijavila Nipa, hčerinska družba občinskega Nigrada, in podjetje Skupina up, za katerim domnevno stoji tuji vlagatelj. Po proučitvi ponudb so pozvali ponudnika k dopolnitvi v delu, ki se nanaša na način zagotovitve sredstev za odkup terjatev; če bodo dobili ustrezna zagotovila, se »lahko postopek prodaje razmeroma hitro zaključi«.

Druga možnost je po njihovem, da bi ŠC Pohorje dokapitaliziral nekdo tretji, sicer pa ga najverjetneje čaka stečaj. Eden od scenarijev je tudi, kot je slišati, tako imenovani kontrolirani stečaj, pri katerem bi se poslovanje nadaljevalo tako, da bi žičnice najela občina, medtem ko bi hotelski del lastniki prodajali po delih.

Mariborskega župana Andreja Fištravca odločitev slabe banke, da ne bo dokapitalizirala propadajočega žičničarsko-turističnega podjetja, ni presenetila, saj doslej v njegovo reševanje ni vložila še niti evra, je dejal. Po županovem mnenju je najboljša rešitev še vedno najem infrastrukture ŠC Pohorje. To je (v imenu občine) poskušala najeti Nipa, a so bila pogajanja neuspešna, ker se niso mogli dogovoriti o višini najemnine.

Ko se žice ustavijo, se ustavijo

Predsednik združenja žičničarjev pri gospodarski zbornici Srečko Jesenšek opozarja, da bo ob ustavitvi sistema mariborsko smučišče izredno težko ponovno zagnati. To kažejo primeri Zatrnika, stare Koble in Kanina. »Razen v redkih mondenih centrih žičniški sistemi sami ne morejo biti rentabilni, le skupaj s preostalo ponudbo prinašajo dodatno vrednost. V Sloveniji zelo zaostajamo pri povezovanju turističnih ponudnikov, primerov dobre prakse iz tujine pa je veliko. V Furlaniji - Julijski krajini vsa smučišča upravlja podjetje v lasti dežele, v Franciji za zasneževanje in drugo infrastrukturo skrbi komunala, v Avstriji se povezujejo turistični ponudniki in žičničarji,« pravi Jesenšek, ki zdaj vodi smučišče na Kopah. Kot nekdanji direktor Pohorske vzpenjače pa razmer v ŠC Pohorje ni želel komentirati.

Da bi propad podjetja imel širše razsežnosti, opozarjajo tudi na Zavodu za turizem Maribor - Pohorje, saj infrastruktura ni namenjena le turističnemu gospodarstvu, ampak še drugim uporabnikom. »Prav zdaj, ko smo po zelenih zimah začeli tržiti še zeleni turizem, bi imeli veliko škodo. Kolikšno, je trenutno težko natančno napovedati, vsekakor pa bi bila katastrofalna,« svari direktorica zavoda Janja Viher. Po njenem bi moralo mesto vsaj zaščititi osnovno žičniško in gondolsko infrastrukturo.

Usodo ŠC Pohorje z zaskrbljenostjo spremljajo tudi pohorski gostinci, ki so odvisni od žičničarsko-hotelirskega podjetja. Če to letos na Mariborskem in Areškem Pohorju ne bi pognalo žičnic, bi do nadaljnjega morali zapreti vrata tudi oni, je pred kratkim opozorilo devet turističnih ponudnikov, ki so se letos združili v Društvo gostincev Pohorja. Viherjeva še poudarja, da bi zdaj že morali imeti pripravljene pakete za prihajajočo zimo, pa sploh ne vedo, kako bo s prodajo zimskih kart, paketov in izvedbo Zlate lisice.

Tone Vogrinec sicer meni, da bi lahko tekmovanje v tej sezoni z dodatnimi prizadevanji in sodelovanjem vendarle rešili, tudi če smučišča ne bi delovala, a »to bi bilo krpanje ene sezone«. Dolgoročna rešitev je po njegovem mnenju le prihod odgovornega lastnika, morda dveh, tako da bi eden upravljal hotele, drugi pa vodil smučišče.

Kje bodo smučali otroci?

Če na Pohorju letos ne bo zimske sezone, bo to hud udarec za njihovo smučarsko šolo, zlasti bi bil problem pri začetnikih, otrocih iz vrtcev in osnovnih šol, saj zanje šole ne bi izvajali, opozarja predsednik SK Branik Boštjan Tancer. Težave bi bile tudi pri vzgoji tekmovalcev v najmlajših selekcijah, ki so imele večino treningov na domačem Pohorju. »Nedelovanje smučišča na Mariborskem Pohorju bi bilo katastrofa. Kar nekaj naših olimpijskih športnikov je tu naredilo prve smučarske korake. Je tudi tako rekoč edino smučišče na svetu, ki leži v mestu z več kot 110 tisoč prebivalci,« še poudarja Tancer.