Tiskane izdaje
Pri nevladni organizaciji Alpe Adria Green največjo grožnjo slovenskemu morju vidijo v načrtih Hrvaške o izkoriščanju nafte in plina iz nahajališč pod morskim dnom.
To pa je le eden od dejavnikov, ki napovedujejo spremembe v slovenskem morju. Na to občutljivo okolje namreč pritiskajo tudi dvig temperature morja, morebitne okoljske nesreče, vse večji ladijski promet in turizem.
»Največja grožnja je načrtovano poskusno vrtanje za plin iz naftnih ploščadi, pri čemer se lahko zgodi, da plin in drugi sedimenti uidejo v morje. Posledice bi lahko bile podobne kot v Mehiškem zalivu. Hrvati nameravajo kljub nasprotovanju Italije in delno Slovenije to investicijo izvesti,« pravi predsednik organizacije Vojko Bernard in opozarja, da je nam najbližja načrtovana vrtina pri Savudriji pred Piranskim zalivom.
Morebitno razlitje nafte bi imelo hude posledice za naravno okolje in lokalno prebivalstvo. Ogroženi bi bili ribištvo, gojenje morskih organizmov in rekreativni ribolov, močno prizadet bi bil turizem.
Okoljska organizacija Alpe Adria Green je sicer javno najbolj izpostavljena pri nasprotovanju gradnji plinskih terminalov v Tržaškem zalivu, ki prinašajo več vrst tveganj. Morebitne nesreče bi ogrozile neposredno okolico terminalov, postopek uplinjanja znižuje temperaturo okoliške morske vode, saj plin do terminalov pride na ladjah v tekočem stanju, stisnjen in močno ohlajen, zato ga vnovič pretvorijo v plinasto stanje in nato pošljejo v plinovode.
Še ena grožnja te industrije za morsko okolje je dvig usedlin ali sedimenta, ki bi ga povzročile velike tovorne ladje, naložene s plinom. V Tržaškem zalivu je namreč sediment močno onesnažen z živim srebrom, ki ga je tja prinesla reka Soča, vanjo pa Idrijca. Dokler je sediment na dnu, je živo srebro ločeno od morskega okolja, z dvigom pa bi se sprostilo v morsko vodo in zastrupilo organizme.
Grožnjo predstavlja tudi ladijski promet. »Po slovenskem morju v povprečju na dan plujejo najmanj en supertanker, manjši tanker in šest ladij, katerih tovor vsebuje nevarne snovi,« opozarjajo pri upravi za zaščito in reševanje.
Nesreča bi imela hude posledice
Postopno naraščanje temperature morske vode je le eden od dejavnikov, ki napovedujejo spremembe v slovenskem morju. Morebitne okoljske nesreče, vse večji ladijski promet in turizem pritiskajo na to občutljivo okolje.
Pretekli teden je agencija za okolje (Arso) objavila sporočilo, da je »morje ob slovenski obali v teh dneh nadpovprečno toplo«, kar ni nobeno presenečenje, ne za tiste, ki dopustujejo na obali in v morju ne najdejo več nobene osvežitve, ne za druge, ki glede na dolgotrajno vročino, pomanjkanje dežja in močnejšega vetra le sklepajo, da se plitvo morje v takih razmerah hitro segreje. Slovensko morje je na najnižji točki namreč globoko le 38 metrov, in sicer približno 300 metrov od Piranske punte, povprečna globina severnega Jadrana pa je zgolj 17 metrov. Južni Jadran je bistveno globlji, povprečna globina morja je tam 240 metrov, medtem ko največje globine presegajo 1200 metrov (najgloblja točka Jadrana je 1233 metrov).
»Srednja obdobna vrednost temperature morja v Kopru za mesec julij je 27,1 stopinje Celzija, v zadnjih dneh pa so merilne postaje Arsa izmerile najvišje dnevne temperature morja okoli 30 stopinj,« so sporočili z agencije za okolje. Ena od merilnih postaj za spremljanje slovenskega morja je tudi oceanografska boja Vida piranske morske biološke postaje. Nesrečno naključje je hotelo, da se je boja prav sredi prejšnjega tedna pokvarila, vendar morski biologi razpolagajo z dolgoletnimi meritvami temperature morja in drugih parametrov; meritve temperature vode namreč segajo v leto 1977. Iz podatkov, ki nam jih je poslal dr. Boris Petelin, izhaja, da se je povprečna temperatura morske vode na gladini v štirih desetletjih povišala za poldrugo stopinjo, s 16 na 17,5 stopinje Celzija.
Prihajajo tropske ribe
»Z višanjem temperature morja se v severnem Jadranu in tudi našem morju pojavljajo nekatere vrste, značilne za južne dele Sredozemskega morja (tropikalizacija), včasih pa tudi tujerodne vrste (bioinvazija),« pojasnjuje Janja Francé s piranske morske biološke postaje, ki deluje pri Nacionalnem inštitutu za biologijo. »V zadnjih desetletjih je bilo ugotovljenih več primerov širjenja toploljubnih vrst sredozemskih rib proti severu. Ta pojav so že tedaj povezali z globalnim segrevanjem,« pišeta Lovrenc Lipej in Simon Kerma v članku Stanje in ogroženost biodiverzitete slovenskega morja. Danes so spremembe v razširjenosti ribjih vrst dober kazalec temperaturnih sprememb, saj ribe niso zmožne uravnavati svoje telesne temperature. Med tistimi, ki se zaradi segrevanja širijo proti severu Jadrana, so po navedbah avtorjev balestra, pavji knez in dve oceanski vrsti, navadni in mali morski mesec.
Vpliv povišane temperature ni odvisen zgolj od same velikosti, temveč tudi od trajanja tega ekstrema. Kratkotrajna povišanja organizmi večinoma preživijo brez večjih posebnosti, pri dolgi izpostavljenosti pa se lahko pojavijo številni negativni odzivi. Tako dolgotrajne izredno visoke temperature morja lahko povzročijo bledenje koral, to je pojav, ko korale izvržejo simbiontske alge iz svojega telesa. Če visoke temperature vztrajajo, utegnejo povzročiti odmiranje posameznih osebkov v koloniji (nekroze), v najhujših primerih pa odmiranje posameznih kolonij ali celo množičen pogin kolonij. Na primere bledenja koral in nekroz kolonij so raziskovalci v slovenskem morju naleteli v zadnjih treh letih.
Hrvaški načrti
Pri nevladni organizaciji Alpe Adria Green največjo grožnjo slovenskemu morju vidijo v načrtih Hrvaške o izkoriščanju nafte in plina iz nahajališč pod morskim dnom. »Največja grožnja je načrtovano poskusno vrtanje za plin iz naftnih ploščadi, pri čemer se lahko zgodi, da plin in drugi sedimenti uidejo v morje. Posledice bi lahko bile podobne kot v Mehiškem zalivu (ob razlitju nafte pod ploščadjo Deepwater Horizon britanskega podjetja BP leta 2010, op. p). Hrvati kljub nasprotovanju Italije in delno Slovenije nameravajo to investicijo izvesti,« pravi predsednik organizacije Vojko Bernard in opozarja, da je nam najbližja načrtovana vrtina pri Savudriji v Piranskem zalivu.
Posledice razlitja nafte
Morebitno razlitje nafte bi imelo hude posledice za naravno okolje in lokalno prebivalstvo. Ogroženi bi bili ribištvo, gojenje morskih organizmov in rekreativni ribolov, močno prizadet bi bil turizem (jadranje, potapljanje ...). Poleg tega ima tudi psihološki učinek, ki lahko traja še dolgo po tistem, ko so vidne posledice onesnaženja že odpravljene. »Nezaupanje v hrano, ki izvira iz morja, strah pred boleznimi in strah pred ponovnimi podobnimi katastrofami so stalni spremljevalci prizadetega prebivalstva.
Ekonomska škoda, ki jo pretrpi lokalno prebivalstvo, je nemerljiva in zahteva velika sredstva za odpravo posledic,« v enem od svojih člankov piše morski biolog Tom Turk. Opozarja predvsem na velik vpliv naftnih izlitij v zaprtih plitvih obalnih območjih, kakršno je prav slovensko morje. Med najbolj prizadetimi so obalna močvirja in soline ter gojišča školjk, ki precedijo velike količine vode. »Za školjke v plitvi vodi ob onesnaženih obalah je zelo verjetno, da bodo v svojih telesih kopičile velike količine komponent surove nafte. Zato imajo razlitja pogubne vplive predvsem na marikulture, ki so navadno prav v plitvih in zaprtih zalivih, torej okolju, ki je najbolj ranljivo za onesnaženje z nafto.« Surova nafta in njeni derivati so strupene in zelo težko razgradljive snovi, ki ostanejo v okolju več desetletij.
Plinski terminali
Tovorne ladje ne pomenijo nevarnosti za morje le zaradi dvigovanja strupenih usedlin z morskega dna, ampak tudi zaradi morebitnih nesreč in izlitja nevarnih snovi v morje. »Po slovenskem morju v povprečju na dan plujejo najmanj en supertanker, en manjši tanker in šest ladij, katerih tovor vsebuje nevarne snovi,« opozarjajo pri upravi za zaščito in reševanje. In dodajajo, da s povečevanjem pomorskega prometa narašča tudi verjetnost, da se bo zgodila pomorska nesreča. Pomorski tovorni promet se je od leta 2001 do 2013 po masi tovora skoraj podvojil, saj so ladje na začetku tega obdobja prepeljale dobrih devet milijonov ton blaga, predlanskim pa že dobrih 17 milijonov ton. »Tovorna oskrba Kopra je že sedaj zelo pomembna, realno pa je pričakovati postopen porast tudi v prihodnje. To pomeni določeno grožnjo za okolje,« v svojem prispevku o prometnih obremenitvah slovenskega morja piše geograf Matej Ogrin. Pri tem opozarja na nesrečo kitajske tovorne ladje leta 2010, ko je nasedla pred Debelim rtičem, a takrat na srečo brez negativnih posledic za okolje.
Vplivi se seštevajo
Tilen Genov iz slovenskega društva za morske sesalce Morigenos pravi, da ni lahko odgovoriti na vprašanje, kateri dejavnik najbolj ogroža slovensko morje, kajti različne grožnje, turizem, ladijski promet, načrtovani terminali, spremembe podnebja v medsebojni povezavi vplivajo na morski ekosistem. »Težko je reči, kateri vpliv je največji. Predvsem zato, ker različne grožnje različno vplivajo na različne dele ekosistema. Za pridnene, tj. na morskem dnu živeče združbe je gotovo problematično kočarjenje, za želve so bolj nevarne stoječe mreže, za delfine je problem podvodni hrup.« Ker je »nepopravljivi optimist«, pa pravi, da bo slovensko morje čez 50 let »zdravo in bogato«.
