Na Telekomu, Petrolu in Triglavu se bo lomil vpliv Boruta Jamnika

Minuli teden smo spremljali eno vrhunskih epizod, kjer se na trgu pretežno osebnih interesov sklepajo kupčije, katerih izkupiček se lepo kaže tudi na obrazih politikov in gospodarstvenikov.

Najprej se je zdelo, da bo pohlep oblasti čez noč razsul Pošto Slovenije. Maribor si je oddahnil, ko so nadzorniki Pošte, kajpada po »blitzkrieg« zakulisni kadrovski akciji, potrdili nov mandat dosedanji upravi. Torej do nadaljnjega odkljukano! Medtem pa se danes začenja drugi del sage o dveh novih nadzornikih SDH. Franciju Žmavcu dobro kaže, Željku Puljiću malo manj dobro. A ker je slednji protežiranec Desusa, si utegne Karl Erjavec s svojimi poslanci omisliti še kakšno proceduralno vratolomnost, s katero bi svojega kandidata spravil v nadzorni svet holdinga. Časa za igre ni veliko. Kot rečeno: razplet sledi že danes.

Mali razbijač škatlic

Toda pravi vroč kostanj šele prihaja. Pred vrati je menjava nadzornikov na Telekomu in Petrolu. Kar zadeva drugega, se petim od šestih predstavnikov kapitala v nadzornem svetu mandat izteče na začetku aprila, in sicer Igu Grudnu, Matiji Blažiču, Klemnu Ferjančiču, Tomažu Kuntariču in Ireni Prijović. Mladenu Kaliterni, ki je v nadzorni svet prišel na predlog Darija Južne (njegove družbe obvladujejo skoraj desetino delnic), se izteče julija. Nov seznam kandidatov je narejen: na njem so trije dosedanji nadzorniki, Gruden, Kaliterna in Kuntarič, na novo pa so predlagani članica uprave SDH Nada Drobne Popovič, nekdanji član uprave Heliosa in nadzornik Save Aleš Skok ter predsednik uprave informacijskega podjetja S & T Sašo Berger. Vendar seznam po informacijah naših virov še zdaleč ni dokončen. Menda državni lastniki še niso rekli zadnje besede, slišati pa je, da naj bi s spiska že odletel Kuntarič. Tega je sicer vedno podpirala SD, toda njegova težava je tokrat to, kar je nekoč nemara bila prednost. O Kuntariču so dobro obveščeni vedno znali povedati, da je Jamnikov postrešček, v smislu, da je bil ves čas zelo pod njegovim vplivom.

Gre seveda za Boruta Jamnika, predsednika uprave Modre zavarovalnice, ki je dobro desetletje lovke stegoval povsod po državnih podjetjih in si tudi pod okriljem predsedovanja združenju nadzornikov, ki deluje bolj kakor navadno inkasantsko združenje kot kaj drugega, spletel omrežje, prek katerega je spretno zadovoljeval svoje kadrovske apetite. Toda čedalje več je znamenj, ki kažejo na njegov zaton. Mednje zanesljivo sodita poleg Petrola še Telekom in Triglav, kjer se bodo letos prav tako menjali nadzorniki. Tako na Petrolu ne bo več imel svoje desne roke iz združenja nadzornikov Irene Prijović. Tudi Kuntarič utegne ostati brez položaja zaradi očitkov, da je preblizu Jamniku, če bo na kadrovski tehtnici kajpada pretehtal glas tistih, ki imajo dovolj Jamnikovega lomastenja po državi in njegovega načina delovanja.

Pravzaprav v gospodarskih in političnih krogih čedalje pogosteje načenjajo vprašanje, od kod mu sploh zaledje, ker da navsezadnje za sabo nima hudo bleščeče kariere. »Poglejte podjetja, v katerih je deloval ali še deluje: Cimos, Paloma, Helios, Cinkarna. Povsod same težave in velik cirkus. On nikoli ni reševal problemov, kvečjemu jih je razpihoval. Kot da bi užival v spletkarjenju. Jamnik je preprosto razbijač škatlic.« Tako nam je prejšnji teden dejal vir, ki ga nedvomno dobro pozna in s katerim sta se po službeni dolžnosti dolga leta srečevala na takšnih in drugačnih položajih.

Veliko pristojnosti, malo odgovornosti

Po preverjanju razpoloženja na terenu je večinsko mnenje, da se utegne Jamnikov labodji spev odigrati ravno na Telekomu. Jamnik namreč vodi tudi nadzorni svet te družbe, štiriletni mandat pa se mu izteče 27. aprila. Takrat se bo mandat iztekel še Adolfu Zupanu, Marku Hočevarju, Tomažu Berločniku in Bernardi Babič. Telekom bo torej nove nadzornike dobil konec aprila, bitka pa se pravzaprav šele začenja. Jamnik ima svojo računico, a ima jo tudi politika. Vprašanje je, koliko in če sploh še lahko računa na podporo v SD, kjer jo je v preteklosti pač pogosto iskal. Čeprav ima v tej koalicijski stranki še vedno nekaj zaveznikov, jih tudi ni malo, ki dobijo ošpice, ko slišijo njegovo ime. Ker so preprosto spregledali njegovo logiko delovanja: vedno je poudarjal, naj se politika umakne iz gospodarstva, hkrati pa je bil sam prvi, ki brez nje ni mogel delovati, hlepel je po veliko pristojnosti in malo odgovornosti. Kadarkoli so se pojavile težave, pa je bila na odgovornost klicana politika. In nenazadnje: kdor upravlja državno premoženje, kako se sploh lahko ukvarja še s čim drugim? Prav bi bilo, da se kdo zamisli tudi nad tem vprašanjem.

Letos je skupno odprtih skoraj sto mest v nadzornih svetih. Sezona kadrovskega ribarjenja v kalnem je torej v polnem teku. Vse drugo so manj pomembne teme, pa četudi gre za zdravstveno ali pokojninsko reformo. Bližajo se sicer predsedniške volitve, a za nikogar niso posebej mikavne, saj ni junaka, ki bi v ljubezni do volivcev lahko premagal Boruta Pahorja. Povsem druga zgodba so parlamentarne volitve prihodnje leto. Te pa bi že lahko bile predvsem finančno močno povezane tudi s kadrovskim izplenom letošnjega leta.