Osebno z Boštjanom Tancerjem: Varnostnik mariborske Lisice

Vodenje mariborskega Smučarskega kluba Branik je prevzel v času, ko se ni vedelo niti, ali bo smučišče na Pohorju preživelo.

Objavljeno
27. februar 2015 21.18
Boštjan Tancer, predsednik SK Branik, 25.2.2015, Maribor
Urban Červek, Ozadja
Urban Červek, Ozadja
Športni center Pohorje, upravljavec žičnic in nekaterih hotelov, je bilo na kolenih, denarja je zmanjkalo celo za remont naprav. Zdaj, po uspešno organizirani Zlati lisici, neuspehu Tine Maze navkljub, si lahko Tancer (in Maribor) nekoliko oddahne. Smučišču, in klubu, se obetajo boljši časi, je prepričan izkušeni ekonomist, drugi človek Varnosti Maribor, ki je svojo športno kariero posvetil namiznemu tenisu.

»V Mariboru se smuča na Braniku, namizni tenis pa se igra na Železničarju,« na vprašanje o svoji­ športni karieri pri »konkurenci« odgovarja Boštjan Tancer. A to ga pri delu za Branik ne moti, ­zagotovi v smehu.

Namizni tenis je aktivno igral do konca študija, a je glavnino uspehov dosegel v pionirskih in mladinskih vrstah. Kot pionir je v zadnji jugoslovanski državni reprezentanci osvojil dve medalji na evropskem prvenstvu, skupaj z legendarnim srbskim igralcem Aleksandrom Karakaševićem, ki je bil pozneje eden najboljših igralcev namiznega tenisa v Evropi in je osvajal kolajne na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. Dve leti je bil član slovenske mladinske reprezentance, potem pa je v slovenski ligi igral za mariborski klub. »Neizpolnjena želja je osvojitev članskega naslova državnih prvakov v ekipnem ligaškem delu. Dvakrat smo bili v epskih bojih z Olimpijo, a nam ni uspelo.«

Tekmovanje je bil velik zalogaj

Kako je nekdanji vrhunski namiznoteniški igralec in ekonomist prišel na vrh Smučarskega kluba Branik? Zaradi težavne zgodovine in finančnih težav je bilo malo kandidatov pripravljenih ugrizniti v to kislo jabolko, pravi. V klubu so potrebovali svež obraz, ki ni povezan z njegovo preteklostjo. »Razen tega, da sem od otroških let velik ljubitelj smučanja, se niti tekmovalno niti funkcionarsko nisem ukvarjal s tem športom. Ker je bila večina problemov povezana s finančno-menedžerskim znanjem, so se očitno spomnili name,« ­odgovarja Tancer.

Uspešno izvedena Zlata lisica je nagrada za trdo delo v zadnjem letu. »Dogodek je več kot uspel. To je bil zame velik zalogaj, ker sem prvič zraven. Vedel sem, da je potrebno veliko dela, a me je vseeno presenetilo, kako kompleksna je priprava takšnega tekmovanja. Vse, od televizijskega prenosa naprej, mora biti na vrhunski ravni. Se je pa pokazalo, kaj pomeni 51 let izkušenj pri pripravi te tekme.« Pri pripravi Zlate lisice je tokrat sodelovalo okrog 500 ljudi. »To so ljudje, ki so navdušeno povezani s smučanjem, s Pohorjem, in so za nas ključni.« Na zaključni račun morajo še počakati, a 1,1 milijona evrov vreden projekt bo za klub tudi finančno pozitiven.

Kljub nedeljskemu dežju se je proga nad snežnim stadionom odlično obnesla. Priprava proge z vbrizgavanjem vode v snežno odejo je bila optimalna, naklonjeno jim je bilo tudi vreme, saj so bile razmere v dneh pred tekmovanjem optimalne. Če bi prišla topla fronta dan, dva prej, bi šel ves trud v nič. Pohvale so prihajale z vseh strani, pravi Tancer. Od trenerjev, vodstva mednarodne smučarske organizacije, tehničnega delegata, vodje ženskega smučarskega pokala, tekmovalk. »Verjetno je bila to najboljše pripravljena proga v letošnji sezoni ženskega svetovnega pokala. Kar je pri tej nadmorski višini odlično.«

In odstop Tine Maze? »To je šport. Tina je pokazala veliko pozitivne energije do domačih navijačev, želela si je dobrega rezultata, a je zaradi velike borbenosti odstopila. Organizatorji in občinstvo to razumemo.«

Smučišče je privilegij Mariborčanov

Smučišče je za Maribor neprecenljivo, meni Tancer. »Fenomenalno je, da imaš v centru univerzitetnega mesta možnost smučati na smučišču kakovosti svetovnega pokala. V Mariboru lahko greš smučat pred službo, po službi, vsak dan si lahko na zelo dobrih terenih.« In tukaj je pomembna vloga kluba, ki že 50 let skrbi za razvoj smučarskega znanja v tem delu Slovenije. Letno gre skozi Branikovo smučarsko šolo do 1000 otrok in to je baza, ki bo tudi v prihodnje zagotavljala smučišču dovolj smučarjev.

»Otrok, ki se rodi v Mariboru, bi se moral naučiti smučati na Pohorju in to bi moralo ostati njegovo osrednje smučišče. Včasih so ljudje začeli iskati smuko drugje, letos pa se je spet začelo povezovanje z domačini, na tem odnosu je treba graditi. To je ogromen potencial za stalen obisk smučarjev, ki tukaj že živijo, neodvisno od gostov od drugod. Navsezadnje je to smučišče nastalo zaradi mariborskih smučarjev. To je privilegij Mariborčanov, s tem se zelo dvigne kakovost življenja v mestu.«

Nezdrava prepletenost Branika s propadlim Športnim centrom Pohorje je pahnila v težave tudi klub. »V osnovi je šlo za pravi namen, razvijati smučarski turizem, a ko se je pokazala potreba po investiranju, po konkuriranju drugim smučiščem, so šle investicije prek Branika, ker ni bilo druge možnosti. Pozneje so morali prenesti komercialno dejavnost na neko kapitalsko družbo, žal pa ni bila nikoli v celoti postavljena ločnica med Branikom in ŠC Pohorje. Zato je ob krizi tudi klub dobil svoj delež bremen. Smo edini klub v Sloveniji, ki je pristal na DUTB.«

A kljub težavam delo na tekmovalnem področju ni prekinjeno in »hrbtenica slovenske reprezentance« je še vedno sestavljena iz članov Branika. »Martin Čater, Boštjan Kline, Klemen Kosi, Ilka Štuhec so otroci Branika,« pravi Tancer.

Maribor si zasluži pozitivne zgodbe. In Zlata lisica je gotovo eden najbolj mednarodno odmevnih dogodkov v Mariboru. »Že dolgo ni bilo toliko pozitivnih informacij iz Maribora kot zdaj zaradi Lisice, ko se je na stadionu med vikendom bralo 25.000 ljudi. Na takih pozitivnih zgodbah je treba graditi. Ne smemo ugibati, ali Lisica bo ali je ne bo, Lisica je dejstvo, že 51 let. Naša naloga pa je, da z njo delamo, se razvijamo.«

Tancer ne more skriti navdušenja nad smučanjem v Mariboru. »V zadnjih sedmih letih sem skoraj vsako zimo samo s smučanjem ob vikendih zbral od 30 do 35 smučarskih dni, vedno se je dalo smučati, ob slabših ali boljših sezonah. Ko v mestu ni snega, marsikdo misli, da smučarske sezone ni, na Pohorju pa je smuka vrhunska.«