Osebno z Davidom Braunom: Pravnik, ki ima rad glasbo

David Braun je pod okriljem mariborske Kible več let skrbel za priznani jazzovski festival Izzven, štiri leta je bil tudi programski vodja ljubljanskega jazzovskega festivala. Nekdanji glasbeni novinar, pravnik po poklicu, je poskrbel za letošnji jazzovski programski sklop festivala Lent, ki pravkar poteka v Mariboru.

»Pravo zadovoljstvo se bo pokazalo­ šele, ko bomo slišali koncerte. Program sam po sebi ni merilo zadovoljstva, pomemben je rezultat, glasba,« je na vprašanje, ali je zadovoljen z letošnjim programom, odgovoril David Braun. Z imeni, kot so Hugh Masekela, Al Di ­Meola, Bill Frisell, Ana Popović, je »njegov« sklop gotovo vrhunec letošnjega festivala Lent, ki ga tokrat zaznamujeta negotovost izvedbe do zadnjega ter okleščen proračun zaradi praznega proračuna mariborske občine. Letos po dolgih letih ni glavnega odra na Dravi, zato je vlogo prvega odra prevzel oder Minoriti pri novem lutkovnem gledališču ob Dravi.

Beseda pomembna kot pogodba

Kaj je treba storiti, da se v Mariboru oglasijo tako zveneča imena? David Braun pravi, da je bistveno zaupanje, veliko šteje tudi tradicija festivala Lent, pri katerem so vselej izpolnili obveznosti do glasbenikov in njihovih agencij. Bistvena so tudi osebna poznanstva. »Štejeta dobro ime in zaupanje, kar je pogosto vezano na osebo. Vsaka komunikacija, beseda je pomembna toliko kot pogodba, vsaka beseda šteje. Nikoli ni prezgodaj začeti priprave. Organizatorji to včasih počnejo nekaj let vnaprej, mi na žalost nimamo te možnosti, ker si tega zaradi negotovosti, predvsem finančne, ne moremo privoščiti. Je pa res, da določene kontakte, z agencijami, glasbeniki, negujemo vse leto. Vse leto se pogovarjamo, izražamo interes za posameznega glasbenika.«

Od posameznega glasbenika je odvisno, koliko ve o kraju, kamor prihaja igrat. »Imam različne izkušnje. Leta 2006 so me na primer vprašali, ali se je Budimpešta že pridružila Evropi. Ne Madžarska, Budimpešta! Srečal sem ljudi, ki so ob prihodu v Maribor poznali marsikaj, od naslovov restavracij, zgodovine sinagoge. Ampak v osnovi so to glasbeniki, njihov interes je odigrati koncert. Mnogi bi si gotovo želeli ogledati mesto, ostati nekaj dni, a zaradi logistike to ponavadi ni mogoče. Tega jim ne zavidam.« Kot producent programskega sklopa je zadolžen za izbiro programa, ureja vse papirje, račune, prevoze, organizira tehniko, opremo, usklajuje urnike.

Pozitivne obresti ljubezni

Pričakovano, Davida Brauna je v producentske vode zanesla ljubezen do glasbe. Kot gimnazijec je delal na radiu Maribor, nato na študentskem radiu Marš, začel pisati za specializirano revijo Muska, časopis Večer. »Leta 1998 me je poklical kolega iz društva Kibla, ki je tedaj začelo rasti, se specializirati, in me prosil, če bi prevzel organizacijo jazzovskih koncertov.« Iz teh koncertov je nato nastal festival Izzven, ki ga je čez nekaj let prevzel Narodni dom. V vmesnem času je David Braun štiri leta delal kot programski vodja ljubljanskega jazzovskega festivala, potem pa se je vrnil v Maribor in se posvetil Lentu.

Dostop do dobrih izvajalcev po nizki ceni

Maribor je pravo prizorišče za jazz, saj ima dolgo tradicijo, vse od sedemdesetih let z Branetom Rončelom, pravi Braun. »Nekdo je rekel, da je Maribor mesto teatra in jazza. In to je delno res, ker ima mesto sicer okrnjeno ponudbo glasbenih žanrov; rock'n'roll je praktično izumrl, bluesa ne srečamo, glasb sveta nikoli ni bilo … roko na srce, v tem okolju gre jazzu še kar dobro. Lent je krasna prireditev, ker širokemu krogu ljudi omogoča dostop do zelo dobrih izvajalcev po nizki ceni. Vedno sem vesel polnega avditorija, saj vem, da je tam veliko ljudi, ki se bodo prvič srečali z jazzom. S tega vidika je Lent edinstven v Sloveniji, saj zagotovo približa to glasbo najširšemu krogu obiskovalcev.«

Jazz je upravičeno del programa festivala Lent, saj je bil v programskem smislu zraven od začetka. »V zgodnjih letih festivala so se nekatera zveneča imena pojavljala celo na glavnem odru in ga napolnila. Obisk nas prepričuje, da je to prava odločitev. Lent se zagotovo ne bo ukvarjal s komercialnimi vsebinami, kot bi si kdo želel.« Res pa je, da je jazzovsko občinstvo nekoliko bolj mobilno, nekateri­ obiskovalci se redno vozijo na koncerte v Maribor iz Budimpešte, Zagreba, Gradca. »Ker imajo jazzovski festivali tradicijo, so lahko lepa oblika dopusta. Velikokrat so v lepem okolju, ki ponuja še druge vsebine. To je zagotovo ena oblika kulturnega turizma.«

Festivalska hiperinflacija? Nič slabega

Zadnja leta doživljamo eksplozijo različnih festivalov, zdi se, da ima že vsaka vas svoj festival. Je to prihodnost organizacije koncertov? »Se strinjam, da obstaja hiperinflacija festivalov, a do tega nimam odklonilnega odnosa. Če preživijo, zakaj pa ne? Po svoje razumem ta trend, festival kot beseda pomeni proslavo, tako lahko v strnjenem obdobju ponudiš več vsebin. Ponavadi spadajo zraven še podporne dejavnosti, od hrane in pijače, kar je v današnjem času pomanjkanja javnih sredstev verjetno marsikje edini način za preživetje festivalov. Tudi promovirati jih je lažje. Če govorimo o jazzu, je zame bolj pomembno, da zadeva poteka v obliki cikla, bolj kontinuirano skozi vse leto. Posredovanje glasbe je pedagoški proces, zato ga je treba voditi vse leto, ne le v kratkem času festivala.«

Ljudi, ki živijo od producentstva, je zelo malo

Se da živeti od producentstva? »Ne vem, jaz sem pravnik, z glasbo se ukvarjam iz ljubezni. Ta možnost je zelo omejena, ljudi, ki bi se preživljali s tem, je zelo malo. Ali si zaposlen v javnem sektorju, na primer v Cankarjevem domu, ali zraven počneš še kaj drugega. Slovenija je premajhno tržišče, glasba ima premalo občinstva in medijskega prostora.« Vendar ima kot producent privilegij veliko globljega vpogleda v glasbenikovo delo. »Izkušnja, ko sem z glasbenikom od njegovega prihoda v Maribor, grem z njim na kosilo, na tonsko vajo, je povsem drugačna, kot če sem zgolj ­obiskovalec.«