Kajzerce: Ponižana Slovenija

Vztrajali bomo, dokler od slovenske politike in uprave Ikee ne dobimo jasnih odgovorov.

Objavljeno
31. avgust 2014 23.32
Rok Kajzer, notranja politika
Rok Kajzer, notranja politika
Medtem ko je pohištvenega velikana Ikeo v Zagrebu v prvih štirih dneh od nedavnega odprtja obiskalo več kot 60 tisoč tamkajšnjih državljanov – med drugim so Hrvati v 96 urah po otvoritvi kupili kar 120 kompletnih kuhinj – se je marsikateremu Slovencu seveda postavilo upravičeno vprašanje: zakaj je gigant preskočil Slovenijo? Zakaj prav Hrvaška, zakaj ne mi? Zakaj bomo v Ikeo še naprej hodili v Avstrijo in zdaj, bog nam pomagaj, še na Hrvaško? Naši dopisniki poročajo, da so ta konec tedna v Zagrebu izbruhnili veliki protesti, saj se je včeraj pred trgovino Ikee zbralo kakšnih 300 tisoč Slovencev, ki so zahtevali pojasnila, predvsem pa pravico. »Kje je zdaj naš Zoki? Kje? Namesto da bi nam omogočil Ikeo, si je zgradil tiste neuporabne Stožice,« se je hudovala starejša Ljubljančanka, ki je v Zagreb pripeljala celotno družino.

Večina je kljub lakoti – protest in blokada trgovskega centra namreč še trajata – vztrajala na platoju in parkirišču pred trgovino. Kljub temu da so jih plakati vabili k pokušnji okusnih mesnih kroglic, so bili odločni: znamenite kroglice bomo jedli šele takrat, ko bo Ikea v Ljubljani. Ni jih zlomil niti podatek, da so Hrvati v štirih dneh v centru pojedli kar 69.405 teh okroglih zadev (skupaj z zamrznjenimi, ki so jih kupili za domov, se je ta številka povzpela na kar 85.705) in natančno 14.565 hotdogov. »Poglejte, trgovina se razteza na 38 tisoč kvadratnih metrih, pred njo je 1555 parkirnih prostorov. Zakaj tega nimamo v Sloveniji? Zakaj? Vztrajali bomo, dokler od slovenske politike in uprave Ikee ne dobimo jasnih odgovorov,« je našim dopisnikom dejal razjarjeni protestnik.

Ker je danes zjutraj v Zagrebu vztrajalo še kakšnih 70 tisoč naših državljanov, se je nanje in tudi na tiste, ki so ostali doma in prav tako trpeli zaradi švedske blokade, obrnil predsednik države Borut Pahor: »V Stockholmu, torej tako rekoč na sedežu Ikee, sem podpisal mejni arbitražni sporazum s Hrvaško. Mnogi se boste spomnili mojih takratnih besed – Kakšen fantastičen dan! Na tem mestu, v tem trenutku, v tej sekundi vam obljubljam, da bomo Ikeo kmalu imeli tudi v Ljubljani! Takrat bom dejal: Kakšen fantastičen, fenomenalen dan! Če se to ne bo zgodilo, bom seveda še enkrat obiskal Švedsko, preplaval Baltik in prevzel vso odgovornost!«

Kljub predsednikovim zagotovilom pa je strokovna skupina zgodovinarjev in diplomatov že poskušala dognati, kaj se je zgodilo, da je Švedska tako ponižala Slovenijo. »Preiskali smo vse arhivsko gradivo, pa nismo našli ničesar, kar bi upravičevalo to švedsko agresijo nad nedolžnimi prebivalci Slovenije. Do tega trenutka smo ugotovili le, da sta bili državi teoretično v vojni le v času Napoleona, ko je bila Švedska nasprotnik tega francoskega voditelja, ki smo ga in ga še danes v Sloveniji častimo. Ne verjamem, da nas od takrat sovražijo, je pa vse možno,« je dejal zgodovinar dr. Marko Trädgårdar.

»Da bi dobili Ikeo, smo Švedom na olimpijskih igrah v Sočiju v četrtfinalu podarili zmago,« nam je povedal visoki vir iz Olimpijskega komiteja Slovenije. »Prevarali so nas in jo odprli pri sosedih. Če bi to vedel, nikoli ne bi sprejeli šestih kuhinj, dveh dnevnih in sedmih otroških sob! To smo pa naredili samo zato, da bi imeli Slovenci kje kupovati pohištvo. Tudi jaz sem računal na dve ali tri knjižne police Billy,« ni mogel skriti razočaranja. Da so švedsko-slovenski odnosi na izredno nizko ravni, dokazuje tudi dejstvo, da ta država v Sloveniji sploh nima veleposlaništva. »To, da je za nas pristojno veleposlaništvo na Dunaju, je samo dokaz, da nas imajo tudi oni za 'bečke konjušare',« nam je dejal znani diplomat, ki pa ni hotel biti imenovan.

Naši sogovorniki se sprašujejo, kje se bo švedsko poniževanje Slovenije sploh končalo. Pridružite se torej tisočem slovenskih državljanov, ki so javno in protestno na člansko kartico Ikea Family zlili vedro ledene vode.