Tiskane izdaje
Agencijo za varstvo konkurence vodite že več kot leto in pol. Koliko odločb, s katerimi je agencija ugotovila kršitev pravil konkurence, ste v tem času podpisali?
Odločbe sprejema senat agencije, katerega član sem tudi jaz. V mojem času so bile izdane tri odločbe s področja omejevalnih ravnanj, izdali pa smo preko 45 odločb s področja presoje skladnosti koncentracij s pravili koncentracij
V katerih primerih ste izdali odločbe s področja omejevalnih ravnanj?
Agencija je izdala odločbo v zadevi Hyundai Avto Trade, kjer je sprejela zaveze, ki jih je predložilo navedeno podjetje, ter v zadevi kartela avtobusnih prevoznikov, kjer je izdala ugotovitveno odločbo o kršitvi - ta primer je sedaj na sodišču -, s sklepom pa je ustavila postopek presoje prepovedanega omejevalnega sporazuma med družbama GEN Energija in GEN I.
Ko gre za sume prepovedanih omejevalnih ravnanj, je AVK v času vašega vodenja po podatkih, objavljenih na spletu, uvedla sedem preiskav, pri čemer se po dve nanašata na televizijske programe in na servis avtomobilov, en na distribucijo izdelkov za nego ust, težave z elektronsko izmenjavo podatkov in priporočanje cen zdravil s strani lekarniška zbornice. Ali so res to največje težave? Televizijski programi in avtomobilski servis?
Vedno je treba nekje začeti. Očitno si v teh segmentih ljudje upajo prijaviti kršitve prepovedi omejevanja konkurence, s čimer najlažje pridemo do podatkov. Zagotovo obstajajo v našem poslu varstva konkurence z vidika interesa javnosti pomembnejši primeri, a lotimo se vsega, kjer zaznamo kršitve, vendar vse prijave ne vodijo do začetka postopkov Ne moremo presojati, ali je neka stvar pomembnejša od druge, bi pa bila težava, če bi zaradi teh primerov zaostajali pri drugih, domnevno odmevnejših.
Trdite, da se to ne dogaja.
Ne, ker se lotimo vseh spornih ravnanj. Dejstvo pa je, da smo kadrovsko močno podhranjeni, kar nam povzroča težave.
Kar nekaj skrbnikov odmevnejših primerov je v zadnjih letih zapustilo agencijo. Vam jih je uspelo nadomestiti?
Strokovnjaki s področja konkurence – njihovo usposabljanje traja najmanj tri leta – so zelo iskani po vsem svetu, mi pa smo zavezani določeni plačni politiki in preprosto jim ne moremo ponuditi tega, kar jim lahko na primer gospodarstvo. Motivirati jih skušamo z drugačnimi cilji – da bodo delali za dobro države, dobro za konkurenčno okolje. Seveda se nam pozna, da so nekateri izkušeni kadri zapustili agencijo. Drugi so zato bolj obremenjeni, saj so poleg rednega dela še mentorji, uvajajo mlajše kolege, a mislim, da smo imeli z zaposlitvami kar srečo. Prepričan sem, da bodo v roku dveh let vsi uspešni strokovnjaki.
Če se vrneva na primere - kaj je z ugotovljenimi zlorabami Telekoma Slovenije pri vsiljevanju priključkov ISDN, Pro plusa na trgu oglaševanja, z dogovarjanjem gradbincev?
To so večinoma primeri, ki so bili pred leti izjemno izpostavljeni. Agencija je res ugotovila določene kršitve, a medtem se je spremenila tudi sodna praksa in primere smo dobili vrnjene v ponovno odločanje razen zadeve Pro plus, kjer je ugotovitvena odločba že pravnomočna. Večina teh primerov je medtem časovno že zelo oddaljena, zato se je treba vprašati tudi o smotrnosti nadaljevanja teh primerov.
V skladu z našo zakonodajo je postopek odločanja zelo zapleten. Najprej moramo sprejeti upravno odločbo, ki ji nato sledi prekrškovna odločba v ločenem prekrškovnem postopku. Prekrškovnega postopka se dejansko lahko lotimo šele po tem, ko je upravna odločba pravnomočna, kar traja.
Vaš predhodnik Andrej Krašek je sistem zaradi omenjenega dvofaznega postopka označil za nevzdržnega. Se strinjate z njim?
Da. Intenzivno sodelujemo pri spreminjanju zakona o preprečevanju omejevanja konkurence in želimo si, da se oba postopka združita v en postopek. To bi zelo pospešilo odločanje in poenostavilo postopek ter s tem povečalo učinkovitost agencije. Le peščica evropskih držav ima dvofazni postopek in vse si želijo sprememb.
Dejali ste, da je treba razmisliti o smotrnosti nadaljevanja časovno bolj oddaljenih postopkov … Omenili smo Telekom, Pro plus in gradbince, dodali bi lahko še žičničarje, veletrgovce z zdravili. Katere teh primerov ne bi bilo več smiselno nadaljevati?
Sprašujete me o konkretnih načrtih agencije, kaj bomo naredili, o čemer težko govorim. Vsakega od teh primerov, nekateri so že pravnomočno zaključeni, bomo temeljito presodili in sprejeli odločitev, kako naprej. Če so akterji medtem propadli, pa verjetno ni smiselno nadaljevati. Je pa treba priznati, da so se v določenih primerih zadeve uredile že s tem, ko je agencija sprožila postopke. Osnovni namen agencije je, da se neke kršitve pravil konkurence ustavijo, prekinejo, s čimer je že dosežen namen. Seveda skušamo z globo dodati še ta moment, a zavedati se je treba, da so sistemi, ki nam stojijo nasproti, zelo veliki, finančno močni, podkovani z najboljšimi odvetniki. Mi imamo 27 zaposlenih, od tega 10 pravnikov.
Foto: Uroš Hočevar/Delo
Eden od primerov, od katerih ste odstopili, je domnevno omejevalni sporazum med Gen Energijo in Gen I, ki naj bi od svojega lastnika dobival električno energijo ugodneje kot drugi igralci na trgu. Dvakrat ste že izgubili na sodišču, presojati pa bi morali ravnanje, ki se je zaključilo že pred več kot šestimi leti. Vendar kljub temu - kakšno sporočilo dajete trgu s tem, ko odstopate od primera?
Kakšno sporočilo dajemo? Stvar ni tako enoplastna, kot izgleda. V primeru, ki ga omenjate, je prišlo do kršitve leta 2007 in po presoji strokovnih služb, predložitvi vseh dejstev, je bila takšna odločitev preprosto najbolj smiselna, saj vodenje postopka ni bilo več smotrno. Zadeve na trgu so se medtem že uredile, res pa je tudi, da v tem primeru ni šlo za kartelno dogovarjanje, temveč za vertikalni sporazum, ti pa so že po naravi manj omejevalni.
Ali bi si za katerega od omenjenih odmevnejših primerov upali zatrditi, da bo prišel do konca, tudi v prekrškovnem postopku?
Vsaj eden bo zagotovo pripeljan do konca.
Tudi v prekrškovnem postopku in izrekom globe?
Borili se bomo, da bo do konca prišel tudi v prekrškovnem postopku.
Najvišja globa, 4,99 milijona evrov je bila dosojena Pro Plus zaradi zlorabe prevladujočega položaja na oglaševalskem trgu. Sodišče je postopek ustavilo. Ali vam ga je vrnilo v odločanje, v kateri fazi je?
V upravnem postopku, ki je bil pravnomočno končan, je bila podana pritožba na evropsko sodišče, prekrškovni postopek pa je sodišče ustavilo in odločilo, da dejanje, kot je opisano v odločbi, ni prekršek. Prekrškovni primer se je s tem zaključil.
Pro plus torej nikoli ne bo plačal globe za ugotovljene kršitve?
Tako je, Pro plus ne bo plačal globe, kljub temu, da je kršitev v upravnem postopku pravnomočna.
Kako uspešni ste na sodiščih? Koliko odstotkov odločb, upravnih in prekrškovnih, zdrži na sodišču, kjer končano dejansko vse vaše odločitve?
Ločiti je treba postopkovne zadeve, kot je zaseg gradiva, izločitev dokazov in podobno in pri katerih se subjekt nadzora pogosto pritoži na sodišče, ter končne odločbe, ki pa tako ali tako vedno končajo na sodišču. Pri prvih bi dejal, da smo polovično uspešni. Ustavno sodišče je pred leti odločilo, da direktor agencije ne more sam podpisati odredbe za preiskavo, ampak je treba pridobiti soglasje sodišča, zaradi česar nam je nekaj stvari procesno padlo, po novem pa moramo v upravnih postopkih dokazovati tudi učinke kršitve in opravljati ekonomske analize, česar v preteklosti nismo počeli, ker to v skladu s prakso ni bilo potrebno.
Konkurenčno področje je relativno novo, sodna praksa se sproti oblikuje, mi se ji prilagajmo in po mojem mnenju bo v prihodnje vedno manj odločb, ki bodo padle na sodišču. Nekaj časa sodišča niso izdajala niti odredb za preiskavo, nam pa je zdaj uspelo pridobiti tri.
Za katere primere?
Sum zlorabe s strani Pro plusa pri distribuciji televizijskih programov, Lekarniške zbornice Slovenije pri priporočanju cen zdravil in družbe Panteon na področju elektronske izmenjave podatkov. Primeri so objavljeni na naši spletni strani.
V kateri fazi je postopek proti veletrgovcem z zdravili?
Za dve stranki postopka, Salus in Kemofarmacija, je upravni postopek že pravnomočno končan in kršitev ugotovljena, za dve stranki, Farmadent in Gopharm, pa je postopek ponovno v teku. Prekrškovni postopek zoper vse štiri stranke je v teku.
V Delu smo nedavno poročali, da veletrgovci lekarnarjem oddajajo prostore ali jih odobravajo posojila, v zameno pa zahtevajo, da pri njih naročajo od 75 do 80 odstotkov blaga. Ste preverili te primere?
Ja, zahtevali smo pogodbe in v analizi ugotovili, da je zelo majhen odstotek lekarn, ki imajo v pogodbah klavzule v zvezi z obveznim odstotkom nabave. Glede na ugotovitve je agencija zaključila, da gre za izjemno majhen segment trga, ki je neposredno vpleten v omenjeno prakso, ki v skladu z relevantno zakonodajo ne dosega pragov, ki so določeni za ukrepanje Agencije v skladu z njenimi pristojnostmi.
Kako nadzirate konkurenco v postopku javnih naročil?
Po zakonu o javnem naročanju smo varuhi javnega interesa. Kadar podjetja ne morejo sama zaščititi svojih interesov, nam posredujejo vlogo, mi presodimo, ali je ogrožen javni interes in če da, se vključimo v postopek pri revizijski komisiji. V mojem mandatu smo kršitev javnega interesa v enem primeru uspešno dokazali. Šlo je za naročilo ministrstva za finance, nanašalo pa se je na dobavo računalniškega programa.
Težko je verjeti, da je pri javnih naročilih največji problem računalniški program ministrstva za finance.
Ne gre za to, da bi bil to največji problem javnih naročil. Mi se ne ukvarjamo z vsemi javnimi naročili, ampak se vključimo le v primeru, kot sem ga opisal. Lotili smo se tudi drugih, odmevnejših javnih naročil, tudi nabave stentov v skupnem javnem naročilu, vendar kršitev nismo ugotovili. Vem, da ciljate tudi na javne razpise s področja gradbeništva in podobno, a zavedati se morate, da je evidenca, ki jo dobimo, slaba. Javna naročila se sicer spremljajo, a dostopni so le podatki o izbranem ponudniku, mi pa bi, da bi lahko vzorčili, potrebovali podatke o izbranem ponudniku in njegovih konkurentih oziroma podizvajalcih, višine oddanih ponudb in njihovo strukturo. Šele takrat bi lahko videli morebitne odklone.
In teh podatkov nimate?
Ne, te evidence še nimamo.
Kako bi načrtovane spremembe zakona o javnih evidencah, ki nekaterim agencijam jemljejo presežke, vplivale na agencijo za varstvo konkurence?
Mi presežkov nimamo, ker se v celoti financiramo iz proračuna, so pa z našega vidika bolj problematične načrtovane spremembe na področju pristojnosti. Spreminja se način poročanja, v svetu agencije je predviden predstavnik ministrstva. Zdaj se je zoper našo odločbo mogoče pritožiti zgolj na sodišče, po predlogu pa naj bi bila na prvi stopnji mogoča pritožba na ministrstvo, kar bi naše postopke še otežilo in zapletlo.
Bodo poenotili tudi način imenovanja direktorja javnih agencij?
Ja, direktorja naj bi v skladu s predlogom vladi v imenovanje predlagal pristojni minister, končna odločitev pa bi bila v rokah državnega zbora.
Se vam zdi to primeren način izbire direktorja?
Sam menim, da je najboljši način, ko kandidata predlaga pristojni minister, saj naj bi ta najbolje poznal resor. Vladni svet in mandatno-volilna komisija državnega zbora sta po mojem mnenju dovoljšnji siti, če gre kaj narobe.
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek opozarja na nepoštene prakse in nedovoljena ravnanja v verigi preskrbe s hrano, vi mu odgovarjate, da AVK pooblastil za ukrepanje nima. Za kaj ne?
Zakonodaja je varuhu odnosov v prehranski verigi omogočila odkrivanje sumov nepravilnosti. Je zaupnik dobaviteljev, ki mu lahko razkrijejo nepoštena ravnanja, on jih pa prijavi k nam, ki lahko ukrepamo. A težava je v nedoločnosti termina iz kmetijskega zakona, kjer piše 'znatna tržna moč'. V agenciji imamo že pri lastnem zakonu, ki je dokaj jasen, težave s sodno prakso. Druga težava je pri vsiljevanju pogojev. Več kot 500 podjetij smo povsem anonimno vprašali, ali se čutijo izsiljevane, in odziv je bil mlačen. Od 559 vprašalnikov smo dobili 61 odgovorov, od tega 36 uporabnih. Drzno bi bilo na podlagi tega reči, da takšnih ravnanj ni, vprašanje pa je, če so te kršitve tako hude. Odredbe za preiskavo na podlagi teh rezultatov zagotovo ne moremo dobiti, so pa sumi, da trgovci zavlačujejo s plačevanjem do tik pred rokom, nato zahtevajo popust, da zahtevajo rabate za neprodano blago, prelagajo razne stroške, na primer prevoza blaga, na dobavitelje in podobno.
Zavzemamo se za to, da se nepoštene prakse določijo v zakonu, in da ga lahko izvajamo brez udeležbe prizadetih, ki se bojijo povračilnih ukrepov. Rešitev bi bila, da bi trgovcu, za katerega bi ugotovili, da ima prevladujoč položaj, ki pa ga ne moremo enačiti s pojmom znatne tržne moči, na trgu, preprosto prepovedali izvajanje določenih praks.
Ko že govorimo o trgovcih – se je zgodba z Mercatorjem za AVK s tem, ko ta ni nasprotoval prodaji trgovca Agrokorju, zaključila?
Odločitev, ki jo je sprejela AVK, je strokovno povsem utemeljena in je zadeva končana. Agencija se drži strogih nazorov konkurenčnega prava, nismo pa tisti, ki presojamo smotrnost prodaje, primerno ceno in ne moremo biti varuh nacionalnega interesa.
Prav to se, kot je videti, danes od regulatorjev trga pogosto pričakuje.
Morda je javnost napačno obveščena o tem, kaj je naloga regulatorjev. Nas ne zanima, ali bo prišel tujec ali ne, ampak kako bo to vplivalo na konkurenco na trgu.
Vaš predhodnik je odstopil zaradi groženj. Je vam že kdo grozil?
Ne.
