Schengen: orjaški aparat nadzora meje

Schengenski sistem varovanja zunanje meje EU se je z navalom beguncev znašel na veliki preizkušnji.

Objavljeno
11. oktober 2015 00.00
S policijsko patruljo na obhodu, nadzor slovensko - hrvaške meje pri železniškem mostu v Petišovcih, 15.9.2015, Petišovci [nadzor meje, begunci, policijska patrulja, Petišovci]
Urban Červek, ozadja
Urban Červek, ozadja
V Sloveniji zunanjo mejo varuje kar dobra četrtina policistov v državi, a jih še vedno močno primanjkuje. Od 8131 trenutno zaposlenih v policiji se jih z nadzorom zunanje schengenske meje, torej meje med Slovenijo in Hrvaško, ukvarja 2281, so sporočili iz generalne policijske uprave. To je kar 28 odstotkov vseh zaposlenih pri policiji. Če bi zapolnili vsa pri policiji sistematizirana delovna mesta za policiste, ki izvajajo naloge nadzora zunanje schengenske meje (2899 delovnih mest), bi bil ta odstotek še višji. Iz razlike med sistematiziranimi in dejansko zasedenimi delovnimi mesti izhaja, da Sloveniji primanjkuje 618 policistov za nadzor meje.

Slovenska policija v imenu vseh schengenskih držav varuje 670 ­kilometrov zunanje kopenske meje in 48 kilometrov zunanje morske meje. Policisti skrbijo za kontrole na mejnih prehodih, varovanje meje na kopnem in morju ter odkrivanje in preprečevanje čezmejne ­kriminalitete.

Ob pritisku bo sistem padel

O kadrovski stiski v policiji so sindikati in vodstvo policije javno že spregovorili, neuradno pa je slišati predvsem o hudem pomanjkanju policistov na večjih mejnih prehodih. Kot je za Delo povedal policist, ki dela na slovensko-hrvaškem mejnem prehodu in si ne želi biti imenovan, policija na prehodih že v običajnih razmerah deluje­ na zgornji meji zmogljivosti,­ ob močnejšem povečanju prihodov­ pa bi se sistem po njegovem »sesul« v nekaj dneh ali celo urah. Kadrovska zasedenost posadk mejnih prehodov je ponekod namreč zgolj nekaj več kot polovična. Po mnenju našega sogovornika sicer nobena država ni sposobna vzdržati večjega pritiska beguncev na schengensko mejo na daljše obdobje, tudi Slovenija ne.

V Sloveniji v schengenskem režimu deluje šest mednarodnih mejnih prehodov, na katerih izvajajo poostren nadzor oseb ter fitosanitarni, carinski in inšpekcijski nadzor. Štirje mejni prehodi so na kopni slovensko-hrvaški meji (Gruškovje, Obrežje, Jelšane in železniški mejni prehod Dobova),­ morska točka v Luki Koper in zračna točka na letališču Jožeta Pučnika­ Ljubljana.

Na vseh mejnih prehodih je slovensko mejo lani prečkalo 56 milijonov potnikov, velika večina, 55 milijonov, na kopenskih mejnih prehodih. Najbolj obremenjen je mejni prehod Obrežje, ki ga je lani v obeh smereh prečkalo dobrih enajst milijonov potnikov. Vse štiri kopenske mejne prehode s Hrvaško, vključene v schengenski sistem, je lani prečkalo 23,4 milijona potnikov. To pomeni, da mejo med Slovenijo in Hrvaško na teh štirih prehodih dnevno povprečno prečka dobrih 65.000 potnikov.

Šotorišče za 2000 ljudi

Hrvaška je pred dnevi napovedala, da bo zaprla svoje mejne prehode za begunce, če se bo za tak ukrep odločila Nemčija. Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je napovedal, da bodo v tem primeru sledili tako imenovani učinek domin in resne težave tudi za druge države. Na Hrvaško po njihovih podatkih v povprečju vsak dan vstopi približno 6000 beguncev. Če bi ob zaprtju mejnih prehodov v Sloveniji ostala večja množica beguncev, so na mejnem prehodu Šentilj zgradili velik center za begunce, največji v državi, v katerem je prostora za 2000 ljudi.

Natančnejšega odgovora na vprašanje, kakšno opremo policisti uporabljajo pri delu, od policije nismo prejeli; zgolj to, da pri nadzoru državne meje uporabljajo osebna vozila, kombinirana specialna vozila, terenska vozila, motorna kolesa, helikopterje in plovila ter službene živali (pse in konje). Pri delu imajo na razpolago tudi različno tehnično opremo, kot so čitalci potnih listin, naprave za odkrivanje ponarejenih listin, mikroskopi, detektorji srčnega utripa, detektorji CO2, mobilne in ročne termovizije, daljnogledi, endoskopi in različni detektorji (za kovino, droge, eksploziv …).

Po besedah našega sogovornika, policista z mejnega prehoda med Slovenijo in Hrvaško, policisti pri svojem delu nadzora meje pogrešajo najosnovnejšo opremo, saj jim primanjkuje celo higienskih rokavic. Zaradi kroničnega pomanjkanja sodelavcev se policisti soočajo s povečanim stresom na delovnem mestu in izgorelostjo. Običajen postopek nadzora meje na mejnem prehodu sicer predvideva, da policisti tujce, ki jih najdejo skrite na tovornjakih in drugih vozilih ali pa med prečkanjem meje zunaj prehoda (tako imenovane zelene meje), čim prej predajo kolegom na Hrvaškem.

Iz policijskega poročila iz leta 2008 je razbrati natančnejši popis opreme, ki jo uporabljajo oziroma so jo uporabljali za nadzor meje. Takrat so navedli, da uniformirana policija pri nadzoru meje uporablja 201 belo-modro patruljno policijsko vozilo opel astra karavan, 201 civilno patruljno vozilo s policijsko opremo in štirikolesnim pogonom škoda octavia combi, 25 kombiniranih vozil za prevoz oseb VW transporter, 105 terenskih vozil nissan terrano, 20 motornih koles enduro znamke BMW, sedem vozil s posebno policijsko opremo, tako imenovane schengen buse, šest helikopterjev (avgusta, trije eurocopterji in dva jetrangerja) ter tri čolne za nadzor morja.

Slovenija je za nakup opreme in opravljanje nadzora meje iz različnih evropskih blagajn do leta 2012 dobila 186 milijonov evrov. Letos objavljeno poročilo za leto 2012 pa kaže, da je zgolj za vzdrževanje elektronskih naprav za nadzor zunanje meje porabila dobrih 100.000 evrov, tri četrt zneska je prispevala EU. To je zajemalo 1467 kosov opreme za nočno opazovanje, termovizijske kamere (ročne in mobilne), ročne lupe, detektorje radioaktivnosti, detektorje tihotapskega blaga, dnevno-nočne daljnoglede, optične endoskope, naprave za preverjanje istovetnosti dokumentov in pomorski ­navigacijski sistem.

Znotraj je 400 milijonov ljudi

Delovanje schengenskega sistema na vseevropski ravni je zapleteno in drago. V schengen je vključenih 26 držav; večina držav EU razen Irske, Velike Britanije, Cipra, Bolgarije, Romunije in Hrvaške ter nečlanice Islandija, Liechtenstein, Norveška, Švica in mestne države Monako, San Marino in Vatikan. Območje schengenskega režima brez notranjih mej obsega 4,3 milijone kvadratnih kilometrov, v njem živi več kot 400 milijonov ljudi. Schengensko območje odpravljenih notranjih meja držav Evropske unije obkroža 42.673 kilometrov morske in 7721 kilometrov kopenske meje.

Stroški nadzora schengenske meje gredo v milijarde evrov. V poročila EU o delovanju schengenskega sistema so zapisali, da je državam članicam na razpolago 2,76 milijarde evrov v letih od 2014 do 2020 za financiranje ukrepov mejnih kontrol, »da bi bilo legalno potovanje preprostejše brez zmanjšanja varnosti«. K temu dodajajo milijardo evrov za izboljšanje sodelovanja policij in izmenjavo informacij pri nadzoru meja. Za vzpostavitev izboljšanega informacijskega sistema za nadzor schengenske meje SIS II so porabili 168 milijonov evrov.

Nevladne organizacije so kritične do delovanja varnostne aparature in opozarjajo na militarizacijo na zunanji meji EU. Človekoljubna organizacija Amnesty International (AI) opozarja, da je velika večina denarja, ki ga EU namenja delovanju schengenskega sistema, namenjena nadzoru meje, zgolj manjši delež pa ravnanju z begunci. Po izračunih AI je generalni direktorat za notranje zadeve evropske komisije v letih od 2007 do 2013 v programu za migracijske tokove Solid državam članicam nakazal 4 milijarde evrov, od tega je bila slaba polovica, 1,8 milijarde, namenjena nadzoru zunanje schengenske meje, samo 13 odstotkov (700 milijonov) pa za pomoč pri azilnih postopkih, naselitvi in integraciji migrantov. Kot primer navajajo Bolgarijo, kjer je bilo zgolj 8 odstotkov denarja namenjenega za aktivnosti sklada za begunce, 74 odstotkov pa za nadzor zunanje meje.

Za delovanje sistema mejnih kontrol skrbita predvsem dve evropski organizaciji; agencija Frontex in novoustanovljen program Eurosur. Frontex je evropska agencija za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanji meji držav članic Evropske unije, ustanovljena je bila pred dobrimi desetimi leti. Njena naloga je usklajevanje operativnega sodelovanja med državami članicami na področju upravljanja zunanje meje; državam članicam pomaga pri usposabljanju nacionalnih mejnih straž, skrbi za skupne standarde usposabljanja mejnih nadzornikov in podobno. Poleg tega lahko državam članicam v izrednih razmerah pomaga s tehnično in operativno pomočjo na zunanji meji in jim zagotavlja potrebno podporo pri organiziranju skupnih postopkov vračanja. Frontex ima sedež v Varšavi, zaposluje dobrih 300 uslužbencev, letni proračun pa je lani znašal 89 milijonov evrov.

Za nadzor do milijarde evrov

Eurosur je nadzorni sistem Evropske unije, ki uporablja brezpilotna letala, izvidniška letala, satelite in pomorske senzorske sisteme za nadzor nelegalnih migracij. Ustanovili so ga konec leta 2013. Njegov namen je zbirati podatke o nezakonitih migracijskih tokovih in tihotapljenju ljudi v čim krajšem možnem času. Poleg tega je njegova naloga pomoč migrantom v nevarnosti. V osnovi gre za koordinacijo nacionalnih nadzornih središč in izmenjavo njihovih podatkov, podatke pa Eurosur posreduje tudi agenciji Frontex. Za program Eurosur so ob njegovi ustanovitvi namenili 244 milijonov evrov za delovanje do leta 2020, po napovedi nekaterih strokovnih institucij pa bi lahko stroški delovanja nadzornega sistema narasli do milijarde evrov.