Tiskane izdaje
Ljubljana – Podatki iz rajskih in panamskih dokumentov kažejo, da je bila v času, koje državni Hit Šentilj vodil Gregor Jeza, zasnovana zasebna platforma za spletno igralništvo. Iz njih bi lahko sklepali, da je bil predsednik uprave Jeza povezan z njo. To bi pomenilo resno nasprotje interesov osebe, ki svoje udejstvovanje v državnem podjetju kombinira z zasebno iniciativo na istem področju.
Sredi decembra 2007 se je v Šentilju, tako rekoč lučaj stran od avstrijske meje, zbrala smetana tedanjega slovenskega igralništva. Tam je žarel tedanji predsednik uprave Hita Niko Trošt, tedanji župan občine Šentilj Edvard Čagran, tam je bil pevec Alfi Nipič, novinarji, fotografi in Dragan Bulič, štajerski podjetniki, župan Maribora Franc Kangler, raper 6pack Čukur ... Številne ženske so priložnost izkoristile za večerno toaleto, moški so si zloščili čevlje, pila se je penina. Prišli so, da bi v svetlo prihodnost pospremili najnovejšo pridobitev državnega igralništva – nov igralniško-zabaviščni center Mond.
Toda med najbrž bolj srečnimi je bil Gregor Jeza, vodja projekta gradnje Monda, ki je le devet mesecev pred njegovim odprtjem prevzel funkcijo prvega predsednika uprave novoustanovljenega Hita Šentilj. Ustanovil ga je Hit, katerega stoodstotna družbenica je – posredno, prek paradržavnih družb in občin – država. Jezi naj bi na vrh Hita, so pisali mediji, pomagal Borut Petek, ki je bil v tistem času član kabineta predsednika vlade Janeza Janše.
Toda Jezova sreča je bila razmeroma kratka, saj je na funkciji predsednika uprave ostal le do 1. marca 2010. Hit Šentilj so aprila 2012 pripojili k Hitu, ki igralnico pa tudi hotel Mond upravlja še danes. Letos je bil Jeza nepravnomočno obsojen oškodovanja hčerinskega podjetja nekoč državne družbe Fotona.
Zaradi dostopa do rajskih in panamskih dokumentov lahko razkrijemo, da je v času, ko je Jeza vodil državnega igralničarja, nastala poslovna struktura, ki se je raztezala čez štiri države, od katerih nobena ni bila Slovenija. Prek te strukture je bila zasnovana vsaj ena zasebna platforma za spletne igre na srečo. Prav tako se je prek nje poskušala zasnovati platforma za spletno igranje športnih stav. Četrtinski upravičenec poslovne strukture, ki jo bomo orisali v nadaljevanju, je bil posredno prav Gregor Jeza. O tem, da je bil dejansko vpet v strukturo, imamo potrditve več virov, ki so želeli ostati neimenovani. Prav tako o tem v uredništvu hranimo pisni dokaz.
Prva postaja: Panama
»Ali lahko prosim preverite, ali je v Panami na voljo ime The Jek Loomis Foundation?« je registracijski agent z Otoka Man 9. junija 2008 vprašal odvetniško pisarno Mossack Fonseca. S tem vprašanjem se pogosto začne postopek ustanavljanja podjetja – najprej je treba preveriti, ali je ime na voljo.
Poizvedba je bila pozitivna in 3. julija 2008 je bila v davčni oazi Panama ustanovljena fundacija The Jek Loomis Foundation. Družbenika oziroma upravičenca fundacije sta bila sprva dva: dvetretjinski je bil Jože Kojc, ki je bil tedaj in je še danes solastnik kazinoja v Lipici, enotretjinski družbenik pa je bil Enver Vratarič, dolgoletni Kojčev zaposleni in njegova desna roka.
V ustanovni listini fundacije, ki smo jo pridobili v okviru projekta Panamski dokumenti, je zapisano, da njeno začetno premoženje sestavlja 10.000 ameriških dolarjev in absolutno lastništvo podjetja JEK Parcell Limited z Otoka Man. Mimogrede, ugodnost panamskih fundacij je to, da je njihovo premoženje nedosegljivo upnikom.
Leto pozneje, 27. julija 2008, ko je bil Jeza že dobro v sedlu Hita Šentilj, se je lastništvo fundacije razširilo. Vanjo sta vstopila še dva družbenika, deleži pa so se porazdelili enakomerno, tako da je imel vsak družbenik enakovreden, četrtinski delež. Nova upravičenca sta postala mariborski podjetnik Zlatko Krajnčič in Danica Jeza, dolgoletna delavka (tudi delavska direktorica) Intereurope, ki po našem dosedanjem poizvedovanju ni bila posvečena igralniški dejavnosti. Je mati Gregorja Jeze, ki je v ustanovni listini naveden kot sekundarni upravičenec fundacije v primeru, da bi Danica Jeza preminila ali bi po pravni poti izgubila zmožnost upravljati svoje premoženje. Kot terciarna upravičenka je navedeno tedanje Jezovo dekle Katja Požgaj.
Za povečavo slike, kliknite na grafiko.
Jeza je za Delo zanikal, da bi imel karkoli s to fundacijo ali posli, dejal je, da njegovega imena ni na nobenemu dokumentu. Sprva nas je celo izzval, češ, kako vemo, da je Danica Jeza njegova mama. Ko smo mu prebrali, kaj piše v ustanovni listini panamske fundacije (naveden je kot »sin Danice Jeza, Grega Jeza«), pa je dejal, da je njegovo ime Gregor, ne Grega. Ko smo mu povedali, da je v primeru njegove smrti končna upravičenka njegovo tedanje dekle, pa je rekel, da ne ve, kaj sta imeli z njegovo mamo. Zatrdil je še, da nima materine telefonske številke, za katero smo ga prosili, češ da sta sprta.
Fundacija The Jek Loomis Foundation po podatkih panamskega registra še vedno obstaja.
Druga postaja: Otok Man
Mesec dni prej, preden je bila ustanovljena panamska fundacija, je bilo v davčni oazi na Otoku Man ustanovljeno podjetje JEK Parcell Limited, ki je pozneje postalo sestavni del premoženja panamske fundacije. Pri tem je zanimivo, da se panamska fundacija The Jek Loomis Foundation v poslovni register Otoka Man uradno nikoli ni vpisala kot družbenica JEK Parcell. To je bilo od ustanovitve do izbrisa iz registra podjetje, ki se ukvarja z upravljanjem gospodarskih družb.
Za dostop do vseh prispevkov kliknite na spodnjo ilustracijo:
To za družbe v davčnih oazah ali skrivnostnih jurisdikcijah ni nič nenavadnega. Poslovna razmerja se uredijo med dejanskim lastnikom – v tem primeru The Jek Loomis Foundation – in med podjetjem, ki nastopa zgolj kot formalni družbenik, v tem primeru Amber Nominees Limited z Otoka Man. Ni nam znano, ali in kdaj je bil sklenjen takšen dogovor, vendar obstoj lastniške povezave med panamsko fundacijo in podjetjem z Otoka Man potrjujejo pogovori z vpletenimi in z našimi viri pa tudi nadaljnji razvoj dogodkov.
Podjetje JEK Parcell je bilo novembra 2012 prvič opozorjeno, da ni predalo svojega letnega poročila. Po drugem opozorilu je bilo iz poslovnega registra Otoka Man izbrisano po uradni dolžnosti. Tedaj ni več koristilo poslovni strukturi, ki se je razvila iz njega.
Tretja postaja: Malta, prvič
En mesec po tem, ko sta v panamsko fundacijo vstopila Jezova in Krajnčič, je bila na Malti ustanovljena družba JEK Moolah Limited. Novembra 2008 jo je uradno prevzelo podjetje JEK Parcell, nato pa se je kot lastnik zgolj ene delnice vpisal še danes pokojni Albert Butsalan iz Tatarstana v Rusiji. Ruska novinarska kolegica je Butsalana preverila v tamkajšnjih podatkih in izbrskala, da je bil namestnik direktorja proizvodnje v tatarstanski tovarni avtobusov Kamaz. Umrl je leta 2014. Ni jasno, kakšno vlogo je imel pri zagonu platforme za spletno igralništvo, ki se je razvila iz te malteške družbe.
Podjetje JEK Parcell z Otoka Man je 29. januarja 2009 na Kostariki ustanovilo še podjetje JEK Rhino Limited, v katerem je bil za direktorja imenovan prej omenjeni družbenik v panamski fundaciji – Enver Vratarič. Prav tako je JEK Parcell nekaj mesecev pozneje pridobil spletno domeno play-win.com, ki je danes dostopna le še v arhivu spletnih strani. In prav tam je mogoče prebrati, da je kostariško podjetje JEK Rhino v Kostariki pridobilo licenco za spletno igralništvo, medtem ko je bilo podjetje JEK Moolah z Malte upravljavec spletišča.
Arhivski podatki pa tudi navedbe na slovenskem spletnem forumu slo-tech.net kažejo, da je bilo spletno mesto že maja 2009 aktivno in da so prek njega potekale spletne igre na srečo. Še več, v uredništvu hranimo kopijo e-pisma, ki kaže, da so te na spletnem mestu potekale tudi še konec tega leta. Zadnji posnetek, dostopen v arhivu spletnih strani, kjer je še navedeno, da gre za spletno mesto podjetja JEK Moolah s Kostarike, nosi datum 13. april 2012.
Toda Enver Vratarič nam je zagotovil, da so spletne igre na srečo prek domene play-win.com potekale zgolj v »beta fazi testiranja«. Dejal je, da so projekt prekinili, ko se je pokazalo, da tedanja vlada s spremembami zakona o igrah na srečo ne bo uzakonila spletnega igralništva, kot je do takrat napovedovala. Vratarič je še pojasnil, da je »tehnično pripravljal projekt spletnega igralništva« in da je škoda, ker ga niso nikoli lansirali, ker »zdaj denar slovenskih igralcev odteka iz Slovenije«.
Na našo pripombo, da sta bili med navedenimi družbami iz registra izbrisani samo JEK Parcell na Otoku Man in – šele julija letos – JEK Moolah na Kostariki, je odvrnil, da so se o vsem dogovarjali s ponudnikom igralniškega softvera NetEnt, ki naj bi jim tudi formalno uredil postavitev opisane poslovne strukture. Tam naj bi jim tudi svetovali, da je ceneje, če podjetja v strukturi prepustijo, da jih sodišča izbrišejo po uradni dolžnosti.
S posnetka arhivskega spletnega mesta play-win.com je razvidno, da so prek njega delovale NetEntove spletne igre na srečo, vendar zgolj to. Podjetju NetEnt smo poslali vprašanja o Vrataričevih trditvah, a nanje niso odgovorili.
Četrta postaja: Malta, drugič
Drugi projekt iste skupine je februarja 2010. zaznamovala ustanovitev podjetja WOB International na Malti. Njegov 99,9-odstotni družbenik je bilo podjetje JEK Parcell z Otoka Man, eno delnico pa je imela v lasti direktorica in prokuristka Nana Kokl, partnerka nogometaša Mirana Pavlina. Večino leta 2010 je imel WOB International v lasti domeno getonebet.com, pred tem in po tem pa je bila v lasti slovenskega podjetja Svet stav, ki je bilo tedaj v lasti Koklove.
Ta nam je povedala, da je Svet stav dolgo pripravljal projekt zagona platforme za spletne športne stave, »v katerega je bilo vloženega ogromno zasebnega kapitala«. Potrdila je, da so tudi sami pričakovali spremembe zakonodaje, ko pa je ni bilo, so poskušali najti rešitev prek pridobitve koncesije na Malti, o čemer so se pretežno dogovarjali z Vrataričem. Po ustanovitvi tamkajšnjega podjetja WOB International so »izvedeli, da je koncesija, ki bi jo potrebovali za športne stave, precej dražja od tistega, kar nam je bilo povedano in v kar smo naivno verjeli«. Odločili so se od projekta odstopiti.
O sodelovanju podjetja NetEnt ni vedela ničesar.
Jože Kojc nam je dejal, da je vse skupaj operativno vodil Vratarič in da so ob pravem času ugotovili, da iz vsega skupaj ne bo nič. S projekti ni zaslužil niti evra, samo stroške je imel, je dodal. Zlatko Krajnčič je povedal, da je bil le vlagatelj.
Danica Jeza na naše klice in sporočila ni odgovorila do včeraj ob 21. uri. Poslala nam je SMS-sporočilo, v katerem je zatrdila, da njen sin s tem ni povezan. Pojasnila je, da je imela po upokojitvi dovolj energije in kapitala »za sprejem novih izzivov«.
