Cepiti se ali ne cepiti se, je vprašanje
Upam, da boste z zapisanim laže razpeli jadra in bomo skupaj zajeli veter, ki bo našo barko življenja čim prej iztrgal iz krempljev sindemije covida-19.
Odpri galerijo
Osredotočam se na razloge medicinske narave na ravni posameznika. S tarnanjem in jezo problemov ne rešimo. FOTO: Leon Vidic/Delo
Nihče ne pravi, da je življenje lahko, še manj pa, da je pošteno. Nekako tako se je tudi k nam priplazila sindemija* virusne bolezni covid-19 in se dodobra zažrla v vse pore. Ni ogrozila le zdravja mnogih in načela njihovega imunskega sistema; sindemija virusne bolezni dosega neslutene razsežnosti.
Njene dimenzije se odražajo tudi v reku Marka Avrelija, ki ga je zapisal v svojih Meditacijah, da ne smemo dati okoliščinam moči, da sprožajo jezo, ker samih okoliščin (in virusa) ta jeza prav nič ne skrbi. Ta jeza in čustva, ki jo spremljajo, povzročajo tudi okužbo zdravstvenih ukrepov za obvladovanje virusne more. Ko rek, da le čevlje sodi naj Kopitar, v že groteskni obliki izgublja svojo veljavo. Vse to dodatno bremeni zdravstvene strokovnjake in zdravstveni sistem ter neposredno, še bolj pa posredno vpliva na obvladovanje sindemije. In ponovno dokazuje, da mi ne pišemo zgodovine, samo ponavljamo jo …
Javno mnenje in strokovni argumenti. Sindemija je negativen pečat udarila tudi na odprto javno komunikacijo, in ker pametni menda molčijo, se je marsikateri zdravstveni strokovnjak zaradi lastnega miru zatekel k metodi, da pove še manj, kot je najmanj nujno potrebno. Še posebej na temo cepljenja. Ali je cepljenje za vas nujno potrebno, se boste odločili sami.
Obstajajo pa dobri strokovni razlogi, da se cepite, in zato sem se na prošnjo urednika odločila, da delim z vami osebni zapis o cepljenju, ki sem ga napisala na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.
Začenjam z izrekom Dostojevskega: »Nič ni težjega od iskrenosti in lažjega od laskanja.« To nas uči življenje med našimi bolniki. Uči nas tudi, da si večino teže v življenju naložimo sami, zato bom lažje iskreno z vami delila razloge za svojo odločitev za cepljenje proti covidu-19.
Osredotočam se na razloge medicinske narave na ravni posameznika. S tarnanjem in jezo problemov ne rešimo. Življenje me je hudo udarilo že pri 27 letih. Takrat sem počasi ugotovila, da me nazaj v življenje (in poklic) ne bodo vrnili samo operacije in zdravila za lajšanje bolečine in standardni sistem rehabilitacije po težkih poškodbah. K sreči mi je znanje medicine, ki sem mu dodala strokovna spoznanja o pomenu telesne dejavnosti in klinično naravnane ter posamezniku prilagojene prehrane za vzdrževanje in izboljšanje zdravja, pomagalo tudi znanstveno in strokovno razumeti, zakaj je odgovornost za zdravje telesa in duha predvsem v naših rokah.
Počasi sem doumela, da je osnova zdravja v naši vsakodnevni izbiri, kaj bomo počeli, jedli in kako bomo oblikovali razmerja z ljudmi v okolici. Zdravja telesa in duše ne moremo kupiti v lekarni, ne moremo si ga pridobiti prek ponudb interneta, raznih diet in z uporabo dopolnil in podobnega in nepotrebnega.
Za bitko z virusom potrebujem strategijo. Znanje o nefarmakološki podpori presnove nam v sedanji situaciji razpira razumevanje, da je za obvladovanje sindemije virusne bolezni potreben tudi bistveno bolj celosten pristop kot samo uporaba metod in načinov za preprečevanje širjenja virusa. V prvi vrsti je treba vzdrževati in krepiti zdravje imunskega sistema enako kot zdravje drugih organskih sistemov, na primer mišic. Telesna dejavnost spodbuja delovanje imunskega sistema, in to najbolj tistega dela, ki je namenjen obvladovanju celičnih zajedavcev in napadalcev.
Kot so na primer virusi. Znano je, da slaba prehrana zmanjšuje učinkovitost in količino imunskih celic. Še več, s staranjem se imunski sistem izrodi in njegovo učinkovito usmerjanje in delovanje sta za fiziološki (ali naravni, če želite) način stimulacije še bistveno pomembnejši.
Cepljenje je del strategije boja proti virusu. Ker pa so napadalci specifični, lahko imunski sistem dodatno usmerimo s cepljenjem. Prepričana sem, da je odločitev za cepljenje tudi odločitev, da ob drugih ukrepih za zdravje optimiziramo zdravje svojega imunskega sistema. Ob tem ne bo odveč informacija, da raziskave kažejo, da je imunski odziv na cepivo boljši, če smo ob tem telesno dejavni ter uživamo strokovno utemeljeno športno prehrano.
Za konec naj poudarim, da imamo izjemno srečo, da so nam voljo tudi cepiva, ki so plod znanosti v zadnjih letih. Na primer cepivo (Pfizer- BioNTech), ki nam je na voljo, so razvili po tehnologiji, s katero načrtujejo usmeritev imunskega sistema za morebitno zdravljenje raka. To je, menim, še dodaten razlog za zaupanje znanstvenim izhodiščem za razvoj cepiva, ki ga imamo.
»V življenju ne moremo usmerjati vetra, lahko prilagodimo jadra.« Upam, da boste z zapisanimi izhodišči laže razpeli jadra in bomo skupaj zajeli veter, ki bo našo barko življenja v tej družbi čim prej iztrgal iz krempljev sindemije covida-19.
***
*Sindemija: covid-19 ni le pandemija. »Pandemija je nova bolezen, ki se širi po vsem svetu,« so lani zapisali pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Sindemija je precej bolj kompleksna, ima biološke (predvsem medicinsko usmerjene) in socialne korenine in odraža posledice, ko med sabo trčijo kompleksni problemi (ne samo zdravstveni zaradi infekcij z akutnim respiratornim sindromom virusa), kar povzroča strukturne neenakosti, povezane z revščino, rasizmom in drugimi oblikami socialne izključenosti, razseljevanja, izkoriščanja in zatiranja.
Tega pa v svojih življenjih ne želimo.
Njene dimenzije se odražajo tudi v reku Marka Avrelija, ki ga je zapisal v svojih Meditacijah, da ne smemo dati okoliščinam moči, da sprožajo jezo, ker samih okoliščin (in virusa) ta jeza prav nič ne skrbi. Ta jeza in čustva, ki jo spremljajo, povzročajo tudi okužbo zdravstvenih ukrepov za obvladovanje virusne more. Ko rek, da le čevlje sodi naj Kopitar, v že groteskni obliki izgublja svojo veljavo. Vse to dodatno bremeni zdravstvene strokovnjake in zdravstveni sistem ter neposredno, še bolj pa posredno vpliva na obvladovanje sindemije. In ponovno dokazuje, da mi ne pišemo zgodovine, samo ponavljamo jo …
Javno mnenje in strokovni argumenti. Sindemija je negativen pečat udarila tudi na odprto javno komunikacijo, in ker pametni menda molčijo, se je marsikateri zdravstveni strokovnjak zaradi lastnega miru zatekel k metodi, da pove še manj, kot je najmanj nujno potrebno. Še posebej na temo cepljenja. Ali je cepljenje za vas nujno potrebno, se boste odločili sami.
Obstajajo pa dobri strokovni razlogi, da se cepite, in zato sem se na prošnjo urednika odločila, da delim z vami osebni zapis o cepljenju, ki sem ga napisala na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.
Cepljenje je del strategije boja proti virusu. Ker pa so napadalci specifični, lahko imunski sistem dodatno usmerimo s cepljenjem. FOTO: Leon Vidic/Delo
Začenjam z izrekom Dostojevskega: »Nič ni težjega od iskrenosti in lažjega od laskanja.« To nas uči življenje med našimi bolniki. Uči nas tudi, da si večino teže v življenju naložimo sami, zato bom lažje iskreno z vami delila razloge za svojo odločitev za cepljenje proti covidu-19.
Osredotočam se na razloge medicinske narave na ravni posameznika. S tarnanjem in jezo problemov ne rešimo. Življenje me je hudo udarilo že pri 27 letih. Takrat sem počasi ugotovila, da me nazaj v življenje (in poklic) ne bodo vrnili samo operacije in zdravila za lajšanje bolečine in standardni sistem rehabilitacije po težkih poškodbah. K sreči mi je znanje medicine, ki sem mu dodala strokovna spoznanja o pomenu telesne dejavnosti in klinično naravnane ter posamezniku prilagojene prehrane za vzdrževanje in izboljšanje zdravja, pomagalo tudi znanstveno in strokovno razumeti, zakaj je odgovornost za zdravje telesa in duha predvsem v naših rokah.
Počasi sem doumela, da je osnova zdravja v naši vsakodnevni izbiri, kaj bomo počeli, jedli in kako bomo oblikovali razmerja z ljudmi v okolici. Zdravja telesa in duše ne moremo kupiti v lekarni, ne moremo si ga pridobiti prek ponudb interneta, raznih diet in z uporabo dopolnil in podobnega in nepotrebnega.
Za bitko z virusom potrebujem strategijo. Znanje o nefarmakološki podpori presnove nam v sedanji situaciji razpira razumevanje, da je za obvladovanje sindemije virusne bolezni potreben tudi bistveno bolj celosten pristop kot samo uporaba metod in načinov za preprečevanje širjenja virusa. V prvi vrsti je treba vzdrževati in krepiti zdravje imunskega sistema enako kot zdravje drugih organskih sistemov, na primer mišic. Telesna dejavnost spodbuja delovanje imunskega sistema, in to najbolj tistega dela, ki je namenjen obvladovanju celičnih zajedavcev in napadalcev.
Kot so na primer virusi. Znano je, da slaba prehrana zmanjšuje učinkovitost in količino imunskih celic. Še več, s staranjem se imunski sistem izrodi in njegovo učinkovito usmerjanje in delovanje sta za fiziološki (ali naravni, če želite) način stimulacije še bistveno pomembnejši.
Cepljenje je del strategije boja proti virusu. Ker pa so napadalci specifični, lahko imunski sistem dodatno usmerimo s cepljenjem. Prepričana sem, da je odločitev za cepljenje tudi odločitev, da ob drugih ukrepih za zdravje optimiziramo zdravje svojega imunskega sistema. Ob tem ne bo odveč informacija, da raziskave kažejo, da je imunski odziv na cepivo boljši, če smo ob tem telesno dejavni ter uživamo strokovno utemeljeno športno prehrano.
Za konec naj poudarim, da imamo izjemno srečo, da so nam voljo tudi cepiva, ki so plod znanosti v zadnjih letih. Na primer cepivo (Pfizer- BioNTech), ki nam je na voljo, so razvili po tehnologiji, s katero načrtujejo usmeritev imunskega sistema za morebitno zdravljenje raka. To je, menim, še dodaten razlog za zaupanje znanstvenim izhodiščem za razvoj cepiva, ki ga imamo.
»V življenju ne moremo usmerjati vetra, lahko prilagodimo jadra.« Upam, da boste z zapisanimi izhodišči laže razpeli jadra in bomo skupaj zajeli veter, ki bo našo barko življenja v tej družbi čim prej iztrgal iz krempljev sindemije covida-19.
***
*Sindemija: covid-19 ni le pandemija. »Pandemija je nova bolezen, ki se širi po vsem svetu,« so lani zapisali pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Sindemija je precej bolj kompleksna, ima biološke (predvsem medicinsko usmerjene) in socialne korenine in odraža posledice, ko med sabo trčijo kompleksni problemi (ne samo zdravstveni zaradi infekcij z akutnim respiratornim sindromom virusa), kar povzroča strukturne neenakosti, povezane z revščino, rasizmom in drugimi oblikami socialne izključenosti, razseljevanja, izkoriščanja in zatiranja.
Tega pa v svojih življenjih ne želimo.
