Likopen in njegovo zaščitno delovanje
Likopen kot antioksidant zmanjšuje oksidativni stres, zato lahko njegovo vključevanje v prehrano, tako v obliki živil kot prehranskih dopolnil, prispeva k zaščiti pred razvojem številnih sodobnih kroničnih degenerativnih bolezni.
Kaj je likopen? Likopen je naravno rastlinsko barvilo iz skupine karotenoidov, ki ga najdemo predvsem v paradižniku in paradižnikovih proizvodih.
Zaradi izjemnega antioksidativnega delovanja je eno najpomembnejših hranil za zaščito pred različnimi boleznimi.
Zakaj so antioksidanti pomembni?
Antioksidanti so ključnega pomena za zdravje ljudi, ker preprečujejo oksidativne poškodbe, ki nastanejo zaradi škodljivega delovanja prostih radikalov. Prosti radikali so zelo reaktivne molekule, ki povzročajo trajne poškodbe naših celic, kar vodi v nastanek različnih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, diabetes, revmatoidni artritis, pljučni emfizem, Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen ter rak.
Antioksidanti varujejo kožo pred staranjem in oksidativnimi poškodbami ter opeklinami, ki jih povzroča UV-sevanje, ščitijo pred vnetjem dlesni, osteoporozo in preprečujejo nastanek sive mrene.
Lastnosti in biološka razpoložljivost likopena
Likopen daje sadju in zelenjavi značilno rdečo ali rožnato barvo. Ker je topen v maščobah, se nalaga v različnih organih (prostata, jetra, nadledvična žleza), kjer preprečuje oksidativne poškodbe, ki nastanejo zaradi škodljivega delovanja prostih radikalov. Glavni naravni vir likopena je paradižnik, vsebujejo pa ga tudi lubenice, rdeče pomaranče in grenivke, marelice, guava.
Znanstvene študije so pokazale, da ima likopen dvakrat močnejše antioksidativno delovanje kot betakaroten in kar desetkrat močnejše kot vitamin E. Sintetizirajo ga samo rastline in mikroorganizmi, ljudje in živali pa ga morajo dobiti z uživanjem ustrezne hrane oziroma prehranskih dopolnil. Priporočena dnevna količina likopena je 35 mg, ki pa jo le redko dosežemo z vnosom živil. Dostopnost je odvisna tudi od vrste živila. Znano je, da se absorbira v črevesju v cis-obliki, medtem ko je v paradižniku v transobliki. Kislo okolje v želodcu vpliva na pretvorbo v cis-obliko, kar izboljša absorpcijo in poveča biološko uporabnost likopena.
Med kuhanjem se sprosti iz paradižnika, zato je v paradižnikovi omaki njegova biološka razpoložljivost boljša kot v surovem paradižniku. Absorpcijo likopena in njegovo delovanje spodbujajo prehranske maščobe, še zlasti oljčno ali sončnično olje. Antioksidativna aktivnost v plazmi se je izboljšala še zlasti v kombinaciji z olivnim oljem, kar kaže na ugoden vpliv nenasičenih maščobnih kislin na absorpcijo likopena in njegovo antioksidativno delovanje. Po zaužitju se odlaga tudi v koži, kjer ščiti pred oksidativnimi poškodbami UV-žarkov.
Učinki likopena
Antioksidativne lastnosti likopena pomagajo zaščititi organizem pred delovanjem prostih radikalov in s tem nudijo zaščito pred določenimi boleznimi. Preprečuje poškodbe življenjsko pomembnih strukturnih in funkcionalnih proteinov, lipidov in molekul DNK.
Znanstvene in klinične raziskave, namenjene ugotavljanju povezanosti med splošnim zdravjem in uživanjem likopena, nakazujejo na izboljšanje predvsem pri bolnikih z rakom pljuč, prostate in želodca. Likopen so dokazali v pljučnem tkivu, kjer ščiti limfocite pred škodljivim delovanjem NO2, ki je prisoten pri pljučnem raku. Prav tako zmanjša oksidativno obremenitev v želodcu pri okužbi z bakterijo Helicobacter pylori.
Imel naj bi tudi pomembno vlogo pri aktivaciji encimov, ki sodelujejo pri razstrupljanju in odstranjevanju škodljivih rakotvornih substanc iz celic in organizma. Zavira rast rakavih celic maternične sluznice ter rast faktorjev, ki imajo pomembno regulatorno vlogo pri razvoju rakavih celic mlečnih žlez in maternične sluznice. Podoben učinek ima na rakave celice prostate, zlasti v začetni fazi razvoja raka prostate, ko naj bi zaviral hipertrofijo in hiperplazijo prostate. Pri moških z rakom prostate, ki so jemali tri tedne 15 mg likopena dvakrat dnevno, so zmanjšali koncentracijo PSA v krvi za 18 odstotkov. Povečan vnos likopena naj bi bil povezan tudi z zmanjšanjem tveganja za razvoj nekaterih drugih oblik raka, denimo dojk, jajčnikov, debelega črevesja in trebušne slinavke.
Zaščitno vlogo likopena so dokazali tudi pri razvoju bolezni srca in ožilja. Odločilen pri razvoju teh bolezni je oksidativni stres, ki povzroča oksidacijo LDL-holesterola. Antioksidanti, kot je likopen, preprečujejo oksidacijo LDL-holesterola in delujejo zaščitno pred pojavom koronarne bolezni in srčnega infarkta. Številne študije so potrdile, da njegovo uživanje vpliva na znižanje trigliceridov in LDL-holesterola ter zvišanje HDL-holesterola v krvi. Ščiti tudi pred vnetjem dlesni, osteoporozo in preprečuje nastanek katarakte (sive mrene).
V klinični študiji, v kateri so proučevali vlogo likopena pri bolnikih s sladkorno boleznijo, je zmanjšal tveganje za diabetično retinopatijo. Ščiti možganske celice pred oksidativnim stresom in tako pomaga tudi pri preprečevanju nevrodegenerativnih bolezni, kot sta demenca in Alzheimerjeva bolezen. Lokalna uporaba varuje kožo pred oksidativnimi poškodbami in opeklinami, ki jih povzroča UV-sevanje. Tudi peroralni dnevni vnos 16 mg likopena 10 tednov je povzročil 40-odstotno zmanjšanje kožnega eritema, ki ga povzroča izpostavljenost sončnim žarkom.
***
Piše prof. dr. Darja Barlič-Maganja, Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju
