Motnja hranjenja pri mladi športnici
Koristno branje za vse mlade športnike, trenerje in starše. Nekateri športniki so pod velikimi pritiski, da se prilagodijo estetskim zahtevam športa.
Odpri galerijo
Zdravljenje lahko poteka več mesecev ali celo let in tekom celotnega zdravljenja je pomembno redno spremljanje in spodbujanje športnika k okrevanju. FOTO: Shutterstock
Biti hitrejši, močnejši, boljši. Zmagati. To so želje vsakega športnika. Za dosego teh ciljev so mnogi pripravljeni celo ogroziti svoje zdravje. Nekateri športniki se spoprijemajo z velikimi pritiski, da se prilagodijo estetskim zahtevam športa in zmanjšajo telesno maso, da bodo njihovi rezultati boljši.
V želji po uspehu se športniki pogosto ujamejo v past motenj v prehranjevanju, ki lahko preidejo celo do motnje hranjenja. Motnje hranjenja uvrščamo med duševne motnje in zanje je v nasprotju z motnjami prehranjevanja značilno čustveno, boleče notranje doživljanje.
Gre pa le za navidezni problem s hrano. Vzrok, zakaj športnik trpi, se skriva drugje. Študije so pokazale, da je prevalenca motenj hranjenja višja pri športnikih kot pri nešportnikih, višja pri ženskah in višja v športih, kjer telesna masa igra pomembno vlogo (tek na dolge proge, balet, gimnastika, smučarski skoki, športno plezanje …). To pa ne pomeni, da športnikov z motnjo hranjenja v drugih športih ni.
Tedensko ima 20 ur treningov (tekaški in trening moči). Zaradi nenadne izgube telesne mase so se starši v skrbeh odločili, da poiščejo strokovni nasvet o prehrani. V tem času so se začele pojavljati tudi težave z zdravjem in spremembe v vedenju. Starši navajajo, da je hči zelo razdražljiva, odtujila se je od prijateljev v klubu in tudi z njimi se ne želi pogovarjati. Občutek imajo, da je v stiski, vendar ji ne znajo pomagati. Sicer trenažnemu procesu sledi, vendar navaja slabšo moč.
V višino meri 166 centimetrov, telesna masa je 46 kilogramov. V devetih mesecih je izgubila 12 kilogramov telesne mase (21 odstotkov). Za hujšanje se je odločila namerno z željo po boljših rezultatih in lepšem videzu. S svojo telesno maso še ni zadovoljna, saj je želi izgubiti še nekoliko in meni, da je ima še vedno preveč. Na gastroskopiji so ji pred mesecem dni ugotovili kronični gastritis, ki ji povzroča precej težav, saj jo peče v žlički in občasno po obroku bruha. Odkar uživa zdravila za želodec, je stanje nekoliko boljše. Že sedem mesecev je brez menstruacije, prej je bila ta redna ne glede na intenzivnost treningov (sekundarna amenoreja). V zadnjem letu je prebolela že pet virusnih okužb zgornjih dihal, zaradi katerih je morala prekiniti trenažni proces. Kri, ki jo je dala nedavno, je pokazala povišano raven holesterola 5 mmol/l.
Zadnjih devet mesecev uživa prehrano z malo ogljikovih hidratov. Izogiba se kruhu, testeninam, rižu, krompirju in piškotom. Pove, da se boji hrane z veliko vsebnostjo ogljikovih hidratov, saj meni, da se bo zaradi njih zredila in ne bo mogla izgubiti želene maščobe. Izogiba se mesu, zato so vir beljakovin v prehrani skuta, jogurt, tofu in stročnice. Je balastno hrano z nizko vsebnostjo kalorij in hrano z velikim deležem vode. Občasno celo izpusti obrok/obroke. Od prehranskih dopolnil uživa multivitaminske preparate. Popije več kot 4000 ml tekočine.
Socialna anamneza: je dijakinja. Živi z mamo, očetom in sestro. Tudi mama je od nekdaj zelo obremenjena s prehrano.
Bioimpedančna meritev sestave telesa pokaže povišano celokupno telesno vodo za štiri odstotke nad zgornjo mejo normalne vrednosti, močno povišana je ekstracelularna voda, ki je 10 odstotkov nad zgornjo mejo normalne vrednosti, fazni kot je 5,8, odstotek maščobe 12,2. Glede na prisotno patologijo v sestavi telesa lahko sklepamo, da gre pri športnici za stanje stresne presnove, ki je nastala kot posledica dolgotrajne nizke energijske razpoložljivosti.
Zajtrk in dopoldansko malico je izpustila. Ob 11. uri je pojedla manjše jabolko, pšenično tortiljo s skuto, korenjem, jajcem, zeleno bučko, blitvo, jajčevcem in radičem (60 g). Dve do tri ure pred treningom obroka ni bilo. Uro pred treningom prav tako ne. Med dve uri dolgim treningom teka na smučeh je pila vodo. Nato je v uri po treningu pojedla banano in ob 18.30 skyr (155 g) z žličko medu, 35 g ovsenih kosmičev, 3 žličke arašidovega masla, manjšo pest oreščkov in veliko jabolko. Eno uro po večerji je dodatno vadila, in sicer je imela pol ure visokointenzivne vadbe, ki ni bila del predpisanega trenerjevega trenažnega procesa. Energijski hranilni vnos je bil izračunan s pomočjo programa OPKP (http://opkp.si). Z omenjenim prehranskim režimom je dobila 1193 kcal (25 kcal/kg telesne mase), 35,65 g beljakovin (0,78 g beljakovin/kg telesne mase), 49,35 g maščob (1,1 g maščob/kg telesne mase) in 150 g ogljikovih hidratov (3,2 g ogljikovih hidratov/kg telesne mase). Vnos prehranskih vlaknin je bil 38 g, vnos železa 8 mg in kalcija 510 mg.
Energijska razpoložljivost je energija, ki po končani vadbi ostane telesu za opravljanje telesnih funkcij. Energijska razpoložljivost = (vnos hrane – poraba energije s telesno aktivnostjo)/kg puste telesne mase = (1193 kcal–950 kcal)=/40,3 kg = 6 kcal/kg
Glede na izračun energijske razpoložljivosti govorimo o zelo nizki energijski razpoložljivosti, saj je močno pod 45 kcal/kg puste telesne mase. Energijska razpoložljivost 45 kcal/kg puste telesne mase omogoča ohranjanje zdravja in dobre zmogljivosti športnika. Če je pod 30, to vodi v težave z zdravjem in v trenažnem procesu. Iz anamneze so jasno vidni vplivi nizke energijske razpoložljivosti na telo, in sicer težave s prebavili (gastritis), imunskim sistemom (ponavljajoče se virusne okužbe), motnje menstrualnega ciklusa (sekundarna amenoreja), spremembe v vedenju (razdražljivost, odtujenost, stiska) in slabša moč.
V prehranski anamnezi sta ugotovljeni huda izguba telesne mase ter želja po dodatni izgubi telesne maščobe, saj meni, da je ima še vedno preveč (izkrivljen pogled na telo). Dodatno je iz prehranskega dnevnika izračunan premajhen energijski hranilni vnos ter ugotovljena izpuščanje obrokov in dodatna vsakodnevna visokointenzivna vadba. Vse to so znaki, na podlagi katerih lahko postavimo sum, da gre pri športnici za motnjo hranjenja. Glede na dlje trajajočo nizko razpoložljivost ter težave z zdravjem in zmogljivostjo diagnosticiramo sindrom relativnega energijskega pomanjkanja.
Športnica ima seveda premajhen energijski hranilni vnos. Poleg tega izpušča zajtrk in dopoldansko malico. Popije veliko vode, s katero zapolni prostornino želodca in omili občutek lakote. Glede na to, da ima trenutno 20 ur treninga tedensko, bi potrebovala 50–70 kcal/kg TM/dan energije in 1,5–2 g beljakovin/kg TM/dan, 6–12 g ogljikovih hidratov/kg TM/dan ter 1,5–2 g maščob/kg TM/dan. Pomembno je, da ne izpušča obrokov. Zajtrk naj bo sestavljen obrok, ki vsebuje beljakovinsko živilo (mlečni izdelek, jajce) v kombinaciji z živili, bogatimi z ogljikovimi hidrati (žitarice), ter kos sadja ali zelenjave.
Malica naj vsebuje tako beljakovine kot ogljikove hidrate. Od dve do štiri ure pred treningom naj poskrbi za kosilo, bogato z ogljikovimi hidrati in nekaj beljakovinami. V režim je treba uvesti obrok uro pred treningom, ki naj bo bogat z enostavnimi ogljikovimi hidrati. Med treningom, ki je daljši od ure, naj uživa športno pijačo ter zaužije 30–60 g OH na uro treninga. Obrok po njem naj vsebuje kakovostne beljakovine in ogljikove hidrate.
Zmanjša naj tudi vnos hrane, bogate z vlakninami, saj je vnos glede na močno premajhen energijski hranilni vnos prevelik. To vodi v slabšo absorpcijo hranil v ključnih trenutkih, predvsem okoli telesne aktivnosti, kar dodatno prispeva k nizki energijski razpoložljivosti.
Pri obravnavi športnika s sumom na motnjo hranjenja je pomembno, da se športniku poudari, da je prehransko ogrožen in da nadaljevanje s tovrstnimi restriktivnimi režimi prehranjevanja lahko vodi v slabšanje zdravstvenih težav in tudi slabšanje zmogljivosti. Pogosto športniki športnemu uspehu dajejo prednost pred zdravjem. Športniku poudarimo pomen posameznih hranil in na kak način podpreti telesno aktivnost s hrano. V začetnih fazah obravnav je najpomembnejše, da vzpostavimo odnos in zaupanje. S tem naredimo bistveno več kot z agresivnim prehranskim svetovanjem ali celo pisanjem jedilnika. To je tudi razlog, da ga danes ne bom napisala. Cilj, ki si ga postavimo na koncu obravnave skupaj s športnikom je, da do naslednje obravnave poskuša ohraniti stabilno telesno maso.
Glede na izraženo simptomatiko sindroma relativnega energijskega pomanjkanja (RED-S) in postavljenim sumom na motnjo hranjenja športnica potrebuje multidisciplinarno obravnavo (zdravnik, psihiater, psiholog/psihoterapevt, klinični dietetik, trener, družina).
Zdravnik najprej oceni resnost zdravstvenega stanja športnika, ustrezno ukrepa in odloča ali športnik lahko nadaljuje s prilagojenim treningom ali ne. Običajno tudi koordinira celoten potek zdravljenja. Priporočila Mednarodnega olimpijskega komiteja pri ogroženih športnikih z RED-S svetujejo prepoved tekmovanj, dopušča pa se nadaljevanje treninga, vendar ko zdravnik to odobri.
Psihološko svetovanje je temeljni kamen celotnega zdravljenja, saj gre pri motnji hranjenja za psihološko motnjo. Sprejemajo tudi odločitev ali športnik potrebuje hospitalno ali ambulantno zdravljenje oziroma individualno, družinsko ali skupinsko zdravljenje. Cilj je odkrivanje in reševanje mentalnih in psiholoških težav, ki hranijo prehransko motnjo. Še vedno pa so športniki zelo zadržani do psihološke pomoči, saj se bojijo stigmatizacije.
V nadaljnjem poteku obravnav kliničnega dietetika je to svetovanje se osredotoča na spremembe prehranskega vedenja, ki je pri motnji hranjenja neurejeno. Pomembno je, da se popravlja prehranske primanjkljaje, da se razbija zgrešene mite in prepričanja, ki bi športniku dodatno poslabšala prehranski status. Športniku omogočimo, da naslavlja svoja prepričanja in misli o hrani in svojem telesu. Cilj pa je, da dietetik športnika uči, kakšne naj bodo njegove prehranske strategije za podporo zdravju in telesni aktivnosti. V vse procese pa se vključujejo po potrebi tudi trenerji in družina.
Zdravljenje lahko poteka več mesecev ali celo let in tekom celotnega zdravljenja je pomembno redno spremljanje in spodbujanje športnika k okrevanju. Glavni cilj multidisciplinarnega tima za obravnavo športnika z motnjo hranjenja je torej ohranjanje zdravja športnika in dobrega počutja.
***
Piše asist. Eva Peklaj, uni. dipl. inž. živ. tehnol., klinična dietetičarka
V želji po uspehu se športniki pogosto ujamejo v past motenj v prehranjevanju, ki lahko preidejo celo do motnje hranjenja. Motnje hranjenja uvrščamo med duševne motnje in zanje je v nasprotju z motnjami prehranjevanja značilno čustveno, boleče notranje doživljanje.
Gre pa le za navidezni problem s hrano. Vzrok, zakaj športnik trpi, se skriva drugje. Študije so pokazale, da je prevalenca motenj hranjenja višja pri športnikih kot pri nešportnikih, višja pri ženskah in višja v športih, kjer telesna masa igra pomembno vlogo (tek na dolge proge, balet, gimnastika, smučarski skoki, športno plezanje …). To pa ne pomeni, da športnikov z motnjo hranjenja v drugih športih ni.
Poglejmo si 17-letno dekle, ki že 10 let trenira tek na smučeh
Tedensko ima 20 ur treningov (tekaški in trening moči). Zaradi nenadne izgube telesne mase so se starši v skrbeh odločili, da poiščejo strokovni nasvet o prehrani. V tem času so se začele pojavljati tudi težave z zdravjem in spremembe v vedenju. Starši navajajo, da je hči zelo razdražljiva, odtujila se je od prijateljev v klubu in tudi z njimi se ne želi pogovarjati. Občutek imajo, da je v stiski, vendar ji ne znajo pomagati. Sicer trenažnemu procesu sledi, vendar navaja slabšo moč.
Prehranski pregled:
V višino meri 166 centimetrov, telesna masa je 46 kilogramov. V devetih mesecih je izgubila 12 kilogramov telesne mase (21 odstotkov). Za hujšanje se je odločila namerno z željo po boljših rezultatih in lepšem videzu. S svojo telesno maso še ni zadovoljna, saj je želi izgubiti še nekoliko in meni, da je ima še vedno preveč. Na gastroskopiji so ji pred mesecem dni ugotovili kronični gastritis, ki ji povzroča precej težav, saj jo peče v žlički in občasno po obroku bruha. Odkar uživa zdravila za želodec, je stanje nekoliko boljše. Že sedem mesecev je brez menstruacije, prej je bila ta redna ne glede na intenzivnost treningov (sekundarna amenoreja). V zadnjem letu je prebolela že pet virusnih okužb zgornjih dihal, zaradi katerih je morala prekiniti trenažni proces. Kri, ki jo je dala nedavno, je pokazala povišano raven holesterola 5 mmol/l.
Trenutni režim prehrane:
Zadnjih devet mesecev uživa prehrano z malo ogljikovih hidratov. Izogiba se kruhu, testeninam, rižu, krompirju in piškotom. Pove, da se boji hrane z veliko vsebnostjo ogljikovih hidratov, saj meni, da se bo zaradi njih zredila in ne bo mogla izgubiti želene maščobe. Izogiba se mesu, zato so vir beljakovin v prehrani skuta, jogurt, tofu in stročnice. Je balastno hrano z nizko vsebnostjo kalorij in hrano z velikim deležem vode. Občasno celo izpusti obrok/obroke. Od prehranskih dopolnil uživa multivitaminske preparate. Popije več kot 4000 ml tekočine.
Socialna anamneza: je dijakinja. Živi z mamo, očetom in sestro. Tudi mama je od nekdaj zelo obremenjena s prehrano.
Glede na izračun energijske razpoložljivosti govorimo o zelo nizki energijski razpoložljivosti, saj je močno pod 45 kcal/kg puste telesne mase. FOTO: Roman Šipič
Meritev sestave telesa:
Bioimpedančna meritev sestave telesa pokaže povišano celokupno telesno vodo za štiri odstotke nad zgornjo mejo normalne vrednosti, močno povišana je ekstracelularna voda, ki je 10 odstotkov nad zgornjo mejo normalne vrednosti, fazni kot je 5,8, odstotek maščobe 12,2. Glede na prisotno patologijo v sestavi telesa lahko sklepamo, da gre pri športnici za stanje stresne presnove, ki je nastala kot posledica dolgotrajne nizke energijske razpoložljivosti.
Priklic jedilnika prejšnjega dne:
Zajtrk in dopoldansko malico je izpustila. Ob 11. uri je pojedla manjše jabolko, pšenično tortiljo s skuto, korenjem, jajcem, zeleno bučko, blitvo, jajčevcem in radičem (60 g). Dve do tri ure pred treningom obroka ni bilo. Uro pred treningom prav tako ne. Med dve uri dolgim treningom teka na smučeh je pila vodo. Nato je v uri po treningu pojedla banano in ob 18.30 skyr (155 g) z žličko medu, 35 g ovsenih kosmičev, 3 žličke arašidovega masla, manjšo pest oreščkov in veliko jabolko. Eno uro po večerji je dodatno vadila, in sicer je imela pol ure visokointenzivne vadbe, ki ni bila del predpisanega trenerjevega trenažnega procesa. Energijski hranilni vnos je bil izračunan s pomočjo programa OPKP (http://opkp.si). Z omenjenim prehranskim režimom je dobila 1193 kcal (25 kcal/kg telesne mase), 35,65 g beljakovin (0,78 g beljakovin/kg telesne mase), 49,35 g maščob (1,1 g maščob/kg telesne mase) in 150 g ogljikovih hidratov (3,2 g ogljikovih hidratov/kg telesne mase). Vnos prehranskih vlaknin je bil 38 g, vnos železa 8 mg in kalcija 510 mg.
Izračunana energijska razpoložljivost:
Energijska razpoložljivost je energija, ki po končani vadbi ostane telesu za opravljanje telesnih funkcij. Energijska razpoložljivost = (vnos hrane – poraba energije s telesno aktivnostjo)/kg puste telesne mase = (1193 kcal–950 kcal)=/40,3 kg = 6 kcal/kg
Prehranska intervencija:
Glede na izračun energijske razpoložljivosti govorimo o zelo nizki energijski razpoložljivosti, saj je močno pod 45 kcal/kg puste telesne mase. Energijska razpoložljivost 45 kcal/kg puste telesne mase omogoča ohranjanje zdravja in dobre zmogljivosti športnika. Če je pod 30, to vodi v težave z zdravjem in v trenažnem procesu. Iz anamneze so jasno vidni vplivi nizke energijske razpoložljivosti na telo, in sicer težave s prebavili (gastritis), imunskim sistemom (ponavljajoče se virusne okužbe), motnje menstrualnega ciklusa (sekundarna amenoreja), spremembe v vedenju (razdražljivost, odtujenost, stiska) in slabša moč.
Pri obravnavi športnika s sumom na motnjo hranjenja je pomembno, da se športniku poudari, da je prehransko ogrožen in da nadaljevanje s tovrstnimi restriktivnimi režimi prehranjevanja lahko vodi v slabšanje zdravstvenih težav in tudi slabšanje zmogljivosti. FOTO: Shutterstock
V prehranski anamnezi sta ugotovljeni huda izguba telesne mase ter želja po dodatni izgubi telesne maščobe, saj meni, da je ima še vedno preveč (izkrivljen pogled na telo). Dodatno je iz prehranskega dnevnika izračunan premajhen energijski hranilni vnos ter ugotovljena izpuščanje obrokov in dodatna vsakodnevna visokointenzivna vadba. Vse to so znaki, na podlagi katerih lahko postavimo sum, da gre pri športnici za motnjo hranjenja. Glede na dlje trajajočo nizko razpoložljivost ter težave z zdravjem in zmogljivostjo diagnosticiramo sindrom relativnega energijskega pomanjkanja.
Športnica ima seveda premajhen energijski hranilni vnos. Poleg tega izpušča zajtrk in dopoldansko malico. Popije veliko vode, s katero zapolni prostornino želodca in omili občutek lakote. Glede na to, da ima trenutno 20 ur treninga tedensko, bi potrebovala 50–70 kcal/kg TM/dan energije in 1,5–2 g beljakovin/kg TM/dan, 6–12 g ogljikovih hidratov/kg TM/dan ter 1,5–2 g maščob/kg TM/dan. Pomembno je, da ne izpušča obrokov. Zajtrk naj bo sestavljen obrok, ki vsebuje beljakovinsko živilo (mlečni izdelek, jajce) v kombinaciji z živili, bogatimi z ogljikovimi hidrati (žitarice), ter kos sadja ali zelenjave.
Malica naj vsebuje tako beljakovine kot ogljikove hidrate. Od dve do štiri ure pred treningom naj poskrbi za kosilo, bogato z ogljikovimi hidrati in nekaj beljakovinami. V režim je treba uvesti obrok uro pred treningom, ki naj bo bogat z enostavnimi ogljikovimi hidrati. Med treningom, ki je daljši od ure, naj uživa športno pijačo ter zaužije 30–60 g OH na uro treninga. Obrok po njem naj vsebuje kakovostne beljakovine in ogljikove hidrate.
Zmanjša naj tudi vnos hrane, bogate z vlakninami, saj je vnos glede na močno premajhen energijski hranilni vnos prevelik. To vodi v slabšo absorpcijo hranil v ključnih trenutkih, predvsem okoli telesne aktivnosti, kar dodatno prispeva k nizki energijski razpoložljivosti.
Psihološko svetovanje
Pri obravnavi športnika s sumom na motnjo hranjenja je pomembno, da se športniku poudari, da je prehransko ogrožen in da nadaljevanje s tovrstnimi restriktivnimi režimi prehranjevanja lahko vodi v slabšanje zdravstvenih težav in tudi slabšanje zmogljivosti. Pogosto športniki športnemu uspehu dajejo prednost pred zdravjem. Športniku poudarimo pomen posameznih hranil in na kak način podpreti telesno aktivnost s hrano. V začetnih fazah obravnav je najpomembnejše, da vzpostavimo odnos in zaupanje. S tem naredimo bistveno več kot z agresivnim prehranskim svetovanjem ali celo pisanjem jedilnika. To je tudi razlog, da ga danes ne bom napisala. Cilj, ki si ga postavimo na koncu obravnave skupaj s športnikom je, da do naslednje obravnave poskuša ohraniti stabilno telesno maso.
Glede na izraženo simptomatiko sindroma relativnega energijskega pomanjkanja (RED-S) in postavljenim sumom na motnjo hranjenja športnica potrebuje multidisciplinarno obravnavo (zdravnik, psihiater, psiholog/psihoterapevt, klinični dietetik, trener, družina).
Zdravnik najprej oceni resnost zdravstvenega stanja športnika, ustrezno ukrepa in odloča ali športnik lahko nadaljuje s prilagojenim treningom ali ne. Običajno tudi koordinira celoten potek zdravljenja. Priporočila Mednarodnega olimpijskega komiteja pri ogroženih športnikih z RED-S svetujejo prepoved tekmovanj, dopušča pa se nadaljevanje treninga, vendar ko zdravnik to odobri.
V višino meri 166 centimetrov, telesna masa je 46 kilogramov. V devetih mesecih je izgubila 12 kilogramov telesne mase (21 odstotkov). FOTO: Shutterstock
Psihološko svetovanje je temeljni kamen celotnega zdravljenja, saj gre pri motnji hranjenja za psihološko motnjo. Sprejemajo tudi odločitev ali športnik potrebuje hospitalno ali ambulantno zdravljenje oziroma individualno, družinsko ali skupinsko zdravljenje. Cilj je odkrivanje in reševanje mentalnih in psiholoških težav, ki hranijo prehransko motnjo. Še vedno pa so športniki zelo zadržani do psihološke pomoči, saj se bojijo stigmatizacije.
V nadaljnjem poteku obravnav kliničnega dietetika je to svetovanje se osredotoča na spremembe prehranskega vedenja, ki je pri motnji hranjenja neurejeno. Pomembno je, da se popravlja prehranske primanjkljaje, da se razbija zgrešene mite in prepričanja, ki bi športniku dodatno poslabšala prehranski status. Športniku omogočimo, da naslavlja svoja prepričanja in misli o hrani in svojem telesu. Cilj pa je, da dietetik športnika uči, kakšne naj bodo njegove prehranske strategije za podporo zdravju in telesni aktivnosti. V vse procese pa se vključujejo po potrebi tudi trenerji in družina.
Zdravljenje lahko poteka več mesecev ali celo let in tekom celotnega zdravljenja je pomembno redno spremljanje in spodbujanje športnika k okrevanju. Glavni cilj multidisciplinarnega tima za obravnavo športnika z motnjo hranjenja je torej ohranjanje zdravja športnika in dobrega počutja.
***
Piše asist. Eva Peklaj, uni. dipl. inž. živ. tehnol., klinična dietetičarka
