Priprava na vzpon preko Severne triglavske Stene

Vzpon v Steni je vedno nepozabno doživetje, bodisi za birmanca, maturanta, gornika z okroglo obletnico, darilo mladoporočencema ali pač, kot poletni cilj!
Fotografija: Stara fotra po vzponu v Slovenski smeri v Steni. FOTO: Matjaž Jeraj
Odpri galerijo
Stara fotra po vzponu v Slovenski smeri v Steni. FOTO: Matjaž Jeraj

Da so občutki pravi in je časa za srkanje rajske okolice dovolj, se je potrebno ustrezno pripraviti. Stena z dostopom in sestopom bo od laikov zahtevala med osem in tudi do petnajst ur gibanja in pozornosti, odvisno od izbrane smeri vzpona in vaše želje po osvojitvi vrha Triglava.   
 

image_alt
Od brezpotji do plezanja

Običajno se spoznavanje Stene začne s Slovensko smerjo, izkušenejše ljubitelje brezpotij, ki so tehnično preizkušeni plezalci pa se povabi tudi v npr. kratko ali dolgo Nemško smer, še zahtevnejša je Skalaška smer, ki nas popelje prav čez osrednji del tri kilometre širokega in kilometer visokega ostenja. Pripravljamo se seveda tudi na še zahtevnejše vzpone, kot je Čopov steber ali morda čez Sfingo!

Ob vsakršni izbiri pa računajte s primerno kondicijsko pripravo, ki vam bo omogočila varnost in užitek na turi. Tokom mesecev in zlasti zadnjih nekaj tednov pred vzponom se priporoča dve ali tri ture tedensko. Ena reda 400 višinskih metrov (vm), druga reda 800 vm in tretja reda do 1500 vm. Seveda začnete z manj in postopoma stopnjujete. V tednu pred samo turo ne pretiravajte, želite biti pripravljeni in spočiti. Vsakršna vadba za moč trupa in rok je čisti plus in vam bo k zdravju in počutju pripomogla dnevno.     
image_alt
V gore z družino

Tehnično gledano je vzpon v najlažji Slovenski smeri nezahteven a razgiban; veliko je hoje po grušču, veliko plezanja v položni steni, mestoma z eno roko »v žepu«, pomerimo se v nekaj metrski navpični steni!, morda uporabimo dereze in cepin, pod nogami imamo kdaj tudi 200m prepad in skoraj zagotovo sestopamo tudi po melišču.
Pred vzponom v Slovenski smeri. FOTO: Matjaž Jeraj
Pred vzponom v Slovenski smeri. FOTO: Matjaž Jeraj

Primerna oprema je pomembna, a jo večina med vami že premore, vse razen gorniških čevljev pa si lahko tudi sposodite. Obvezni so kvalitetna gorniška obutev z dobro gumo, plezalni pas in čelada, vse ostalo pa kot pri izletu nad Pokljuko; oblačila, malica in izotonična pijača, prva pomoč, sončna očala in krema ...      
image_alt
Gremo v sredogorje

Za primerjavo bi izpostavil, da je Kratka nemška smer ob isti dolžini kot sosednja Slovenska smer mnogo zahtevnejša. Dve tretjini smeri plezamo tehnično zahteven teren, veliko plezalcev si obuje tudi specializirane plezalne čevlje ljubkovalno imenovane plezalke.  
Vodnik pod Gradom v Kratki nemški smeri. FOTO: Matjaž Jeraj
Vodnik pod Gradom v Kratki nemški smeri. FOTO: Matjaž Jeraj

Vsekakor pa se vse začne z ogledovanjem Stene iz več zornih kotov; iz poti čez Prag, izpod Luknje, iz Stenarja, in seveda na zasluženem pivu v Aljaževem domu. V roke vzemite klasično in moderno slovensko gorniško literaturo, z branjem knjig se boste zbližali z gorami in s Steno. V večerih pred turo pa vam priporočam vizualizacijo vzpona, ki je pred vami. Tako ste se pripravljali preden ste šli prvič na morje in tako se pripravljajo tudi najboljši raziskovalci nekoristnega sveta.
 
Pa srečno! 
***
Matjaž Jeran, gorski vodnik z IFMGA licenco

Komentarji: