Rekreacija po preboleli koroni: šahovnica, polna neznank
Kaj je potrebno vedeti, ko se po okrevanju po virusu COVID-19 želimo vrniti k športnim aktivnostim? Zagotovo veljajo počasnost, postopnost in lasten občutek.
Odpri galerijo
Za tiste, ki si opomorejo od COVID-19, je vrnitev v normalno stanje v vsakdanjem življenju lahko resnični izziv. FOTO: Tomo Jeseničnik
Zdravniki športne medicine so že pred časom objavili seznam priporočil za vrnitev k gibanju po življenju z blago do zmerno boleznijo COVID-19. Navodila veljajo za vse, od srčnih težav in simptomov prebavil do tistih obolelih, ki sploh niso imeli opaznih simptomov.
Predvsem zdravniki svetujejo, da se k športu vračamo počasi in postopoma ponovno uvajamo telesno aktivnost v svoje življenje.
Predvsem pa strokovnjaki, ki so se ukvarjali s tem vprašanjem, svetujejo, naj se ljudje posvetujejo s svojim zdravnikom, saj bo le-ta najbolje vedel in ocenil, kakšna naj bo vrnitev v življenje po športno, kot je bilo.
Zagotovo pa velja, da se o bolezni strokovnjaki učijo ves čas, da so na voljo vedno nova spoznanja in napotila, in zagotovo je tudi zdravjem in priporočili za vrnitev v normalno življenje s športom tako.
Vsekakor je najbolj normalno, da za svoje zdravje predvsem skrbimo sami in se tudi sami skušano čim bolje seznaniti z napotili, kako se vrniti v športno življenje.
Zdaj, ko pandemija COVID-19 traja že precej časa, strokovnjaki vedno bolj razumejo nekatere dolgoročne in kratkoročne posledice virusa: od težav s srcem do vseživljenjske poškodbe pljuč, pa vse do dokazov, kako se virus širi med različnimi etničnimi skupinami, kdo je bolj prizadet kot drugi ...
Za tiste, ki si opomorejo od COVID-19, je vrnitev v normalno stanje v vsakdanjem življenju lahko resnični izziv. Zagotovo je izziv tudi nujen nenehen stik z osebnim zdravnikom, kar pa je v tem času težko, saj so zdravniki preobremenjeni s tistimi, ki so zboleli ... Zagotovo pa je zdravnik tisti, ki bo najbolje ocenili, kakšne življenjske navade trenutno niso varne za vaše zdravje.
Ena teh ključnih skrbi za zdravje je gibanje.
In naj dodamo - v naši državi smo o tem v časi novega virusa zagotovo premalo govorili. Tudi mediji tu nismo brez madeža, tudi to je treba zapisati.
V marsikaterem mediju si pomena gibanje za zdravje sploh ne zavedajo. Ker se premalo bere, klika, ker se ljudje zaradi tega ne kregamo?
Za tiste, ki se po življenju s COVID-19, vračajo na staro: kako naj se prilagodijo običajni vsakodnevni aktivnosti, kako varno je začeti obnavljati telesno aktivnost in povečevati kondicijo, še posebej, ker še vedno ni toliko znanega o tem, kako virus vpliva na splošno zdravje?
Ameriški zdravniki so že pred časom objavil sklop smernic in premislekov za vrnitev k vadbi po tistem, ko so ljudje preboleli blago do zmerno zahtevno bolezen COVID-19.
Gre za vrsto priporočil za ljudi, ki so imeli vse od mišično-skeletnih simptomov, do gastrointestinalnih simptomov, in do tistih, za katere se je zdelo, da virus na njihovo telo sploh nima vpliva.
Za razliko od razmer, katere medicina pozna že desetletja in celo stoletja, COVID-19 predstavlja nenehno ponavljajoča se vprašanja. Le-ta se ponavljajo iz tedna v teden, saj pandemija še naprej vliva na ves svet.
Na splošno zdravniki želijo, da so ljudje aktivni. Priporočajo vadbo, saj verjamejo v nujno povezanost sveta medicine in fitnesa, verjamejo v vadbo kot zdravilo in gibanje kot zdravilo. In za to obstajajo močni dokazi.
Vendar pa pri tej posebni bolezni obstajajo resnične omejitve, posebna stanja, zaradi katerih se vadba in vrnitev k vabi razlikujeta od tistega, kar so svetovali v preteklosti.
Zdravniki, ki se ukvarjajo s tem področjem poudarjajo, da priporočila niso zabetonirana, ker se znanja o virusu ves čas spreminjajo in nadgrajujejo, in ker to seveda vpliva na smernice o vrnitvi k telesni aktivnosti; te se prilagajajo in in spreminjajo.
Katere so te smernice? Za ljudi s hematološkimi ali krvnimi simptomi strokovnjaki priporočajo, naj začnejo z vajami z nizko intenzivnostjo in manj sedečim načinom življenjskega sloga, saj tako zmanjšalo tveganje za nastanek krvnih strdkov.
Tistim, ki so trpeli zaradi respiratornih težav, kot je pljučnica, priporočajo, da počivajo vsaj en teden po tem, ko simptomi popustijo, in se k telesni aktivnosti postopoma vrnejo - pozor: s poudarkom na spremljanju dihanja.
Za bolnike, ki so imeli kardiološke ali srčne simptome, je priporočljivo počivati približno 2- do 3- tedne po prenehanju simptomov. Tisti, ki imajo miokarditis ali vnetje srca, bi morali počakati 3- do 6- mesecev pred vrnitvijo h katerikoli obliki vadbe.
Ljudje, pri katerih je bolezen vplivala na prebavila - bruhanje, slabost, diareja, izguba apetita - naj spremljajo vnos tekočine in kalorij, po tem, ko se počasi vračajo v športno življenje.
Tisti posamezniki, ki so imeli mišično-skeletne težave, - denimo bolečine v sklepih in mišicah - bi se morali k vadbi vračati zelo, zelo postopoma in zmerno povečevati obremenitve.
Kaj pa ljudje, ki so zboleli, sploh niso imeli za bolezen znanih simptomov? Tudi zanje velja, da bi se morali postopoma vrniti k vadbi. Nasvet: ko že ves teden niste imeli nobenih znanih simptomov, se lahko vrnete k telesni aktivnosti - in to s 50- odstotki običajne intenzivnosti.
Predvsem velja, da moramo biti pozorni na svoje telo, če se nenadoma pojavijo simptomi.
Naredite samo tisto, kar lahko storite, česar ste sposobni, dokler se počutite v redu, bi lahko strnili nasvete strokovnjakov.
Mnogi ljudje - tudi tisti, ki niso zboleli - so imeli med pandemijo težave z dotlej zanje običajno količino vadbe in telesne aktivnosti.
Biti tako veliko časa ali ves čas doma, zaprtje telovadnic in posledično sedečega načina življenja so marsikomu preprečili izvedbo telesne aktivnosti, drugi pa niso vedeli, kako naj se novim časom prilagodijo. Nedvomno je pri mnogih ljudeh to povzročilo stisko, ali pa vsaj nejevoljo. Morda je bilo nekaj lažje glede telesne vadbe bolj izkušenim in tistim, ki so imeli doma kakšen rekreativni pripomoček ...
Za ljudi, ki so preboleli COVID-19, je zaskrbljenost, kako se varno znova povezati s starimi navadami, ne da bi pri tem škodovali svojemu splošnemu zdravju, zelo na mestu.
Obstajajo seveda dokazi, da obstaja medicinski imunski odziv kot posledica zmerne telesne vadbe. Ljudje naj telovadijo vsak dan. Z vadbo se krepimo v celotnem spektru zdravja.
Vendar pa, če ste imeli COVID-19 in ste imeli katerega od teh simptomov, morate biti veliko bolj previdni, kako se vrnete k dejavnosti, kot ste bili navajeni doslej.
Čeprav so za boleznijo zaradi novega virusa zbolevali zelo različni ljudje še vedno ni nobenega pravega univerzalnega priporočila.
V grobem in zelo na splošno velja, kar vemo, da ljudje, ki se ne ukvarjajo športom hitro izgubijo mišično moč, tonus in kondicijo.
In da dolgo traja, da se te stvari vrnejo nazaj in da se naše telo spet prilagodi običajnim dejavnostim.
Kar seveda velja tudi za ljudi, ki so okrevali po poškodbi ali kakšni drugi dolgotrajni bolezni.
Morda velja izluščiti povzetek mnenja ameriškega zdravnika dr. Michaela Emerya, strokovnjaka za kardiovaskularno medicino.
Takole je povedal: »Glede naših priporočil smo bili zelo konzervativni. Tisti, ki svetujejo asimptomatskemu športniku, ki je pozitiven na COVID-19, kar opažamo pogosteje, saj so nekateri pa so lahko pozitivni, vendar nimajo simptomov, za asimptomatskega športnika priporočajo počitek dva tedna. To je povezano z dvotedenskim obdobjem izolacije in karantene, to pa lahko tudi pomaga omiliti našo zaskrbljenost, da lahko intenzivna vadba pri virusni okužbi poveča tveganje za prizadetost,
ki se nanaša na mišično tkivo srca, celo v odsotnosti simptomov. To je skrb, ki jo sprožajo nekateri podatki o raziskava na živalih.
Za športnike, okužene s COVID-19, s katero koli stopnjo simptomov, smo po popolnem okrevanju priporočili nekaj dodatnih
raziskav na srcu, ki presegajo običajne pogoje zdravljenja gripe ali druge respiratorne virusne okužbe, kjer ni skrbi za prizadetost srca. Posebna priporočila so opisana v algoritmu v objavljenem dokumentu, v katerem je opisano, kaj storiti, zlasti za visokointenzivne športnike in univerzitetne ali profesionalne športnike.«
Za športnike, ki so brez simptomov in negativni na testu na COVID-19, je vrnitev k vadbi brez dodatnih testiranj dovoljena. Vendar pa se morajo asimptomatski športniki, pri katerih je test pozitiven na antigen COVID-19 (aktivna okužba), vsaj dva tedna od datuma pozitivnega rezultata testa vzdržati vadbe in upoštevati stroge izolacijske smernice. Če športniki ostanejo asimptomatski, je treba počasno nadaljevanje aktivnosti voditi po navodilih zdravnika. Pri tistih asimptomatskih posameznikih z odkritimi protitelesi proti COVID-19 kot odgovor na predhodno okužbo priporočamo podobno oceno kot pri asimptomatskem športniku s pozitivnimi rezultati testa COVID-19; če je zaskrbljenost zaradi srčne prizadetosti, je treba razmisliti o preiskavi srca.
Pri športnikih, ki so pozitivni na COVID-19 in razvijejo blage ali zmerne simptome, priporočamo vsaj dva tedna prekinitve kakršnega koli vadbenega treninga po minulosti simptomov. Ali povečano tveganje za miokardno poškodbo pri hospitaliziranih bolnikih s COVID-19 pomeni blago obolele nehospitalizirane bolnike, ni znano, vendar strokovnjaki poudarjajo, da je treba skrbno preučiti možnost srčne poškodbe pri nehospitaliziranih bolnikih s COVID-19. Ozdravljenim posameznikom, ki so pripravljeni nadaljevati s treningom po časovnih omejitvah, priporočajo natančno klinično kardiovaskularno oceno v kombinaciji s srčnimi biomarkerji in slikanjem.
Nadaljnje dodatno testiranje s slikanjem magnetne resonance srca, testiranjem med vadbo ali ambulantno spremljanje ritma mora temeljiti na kliničnem poteku in začetnem testiranju. Brez simptomov in brez objektivnih dokazov o srčni prizadetosti bi bil smiseln ponovni trening z natančnim kliničnim spremljanjem. Če testiranje kaže na srčno prizadetost, mora vrnitev k športu temeljiti na smernicah za vračanje po miokarditisu.
Hospitalizirani ali težje bolni bolniki s COVID-19 predstavljajo skupino z večjim tveganjem. Ob priznavanju, da miokarditis morda ne predstavlja osnovne etiologije (veda o vzrokih pojavov) za vse hospitalizirane bolnike s srčno poškodbo, povezano s COVID-19, priporočajo, da se upoštevajo priporočila o ponovni uporabi miokarditisa. Za tiste, ki so bili hospitalizirani, vendar so bili srčni biomarkerji in slikovne študije normalni, priporočajo najmanj dva tedna počitka po koncu simptomov, preden opravijo natančno klinično kardiovaskularno oceno z upoštevanjem ponavljajočih se srčnih preiskav, čemur sledi postopno nadaljevanje vadbe.
Priporočila glede nadaljevanja intenzivnega vadbe in tekmovanja zahtevajo natančen razmislek o resnosti predhodne okužbe in verjetnosti srčno-žilne prizadetosti. Pristop, ki smo ga objavili, je namenjen pomoči zdravnikom pri tem procesu, a je dobro, da smo o njem poučeni tudi drugi.
Glede na klinično negotovost glede razširjenosti in obsega postinfekcijskih zapletov se strokovnjaki zavedajo, da je njihov predlagani pristop konzervativen in se lahko spremeni, ko je bolj razširjena prisotnost srčne poškodbe pri nehospitaliziranih športnikih.
Zdravniki poudarjajo nujno o potrebo po razširjenem testiranju antigena, razvoju in razširjanju testiranja na protitelesa in na koncu cepljenju za preprečevanje bolezni.
To so po mnenju ameriških zdravnikov pomembni cilji javnega zdravja, skupaj s strogim nadzorom dolgoročnih kliničnih izvidov športnikov, ki so in bodo potrebni, da se zagotovi varno globalno vstajenje športa in športne industrije.
Predvsem zdravniki svetujejo, da se k športu vračamo počasi in postopoma ponovno uvajamo telesno aktivnost v svoje življenje.
Predvsem pa strokovnjaki, ki so se ukvarjali s tem vprašanjem, svetujejo, naj se ljudje posvetujejo s svojim zdravnikom, saj bo le-ta najbolje vedel in ocenil, kakšna naj bo vrnitev v življenje po športno, kot je bilo.
Zagotovo pa velja, da se o bolezni strokovnjaki učijo ves čas, da so na voljo vedno nova spoznanja in napotila, in zagotovo je tudi zdravjem in priporočili za vrnitev v normalno življenje s športom tako.
Vsekakor je najbolj normalno, da za svoje zdravje predvsem skrbimo sami in se tudi sami skušano čim bolje seznaniti z napotili, kako se vrniti v športno življenje.
Bolezen stotih obrazov
Zdaj, ko pandemija COVID-19 traja že precej časa, strokovnjaki vedno bolj razumejo nekatere dolgoročne in kratkoročne posledice virusa: od težav s srcem do vseživljenjske poškodbe pljuč, pa vse do dokazov, kako se virus širi med različnimi etničnimi skupinami, kdo je bolj prizadet kot drugi ...
Za tiste, ki si opomorejo od COVID-19, je vrnitev v normalno stanje v vsakdanjem življenju lahko resnični izziv. Zagotovo je izziv tudi nujen nenehen stik z osebnim zdravnikom, kar pa je v tem času težko, saj so zdravniki preobremenjeni s tistimi, ki so zboleli ... Zagotovo pa je zdravnik tisti, ki bo najbolje ocenili, kakšne življenjske navade trenutno niso varne za vaše zdravje.
Ena teh ključnih skrbi za zdravje je gibanje.
In naj dodamo - v naši državi smo o tem v časi novega virusa zagotovo premalo govorili. Tudi mediji tu nismo brez madeža, tudi to je treba zapisati.
V marsikaterem mediju si pomena gibanje za zdravje sploh ne zavedajo. Ker se premalo bere, klika, ker se ljudje zaradi tega ne kregamo?
Za tiste, ki se po življenju s COVID-19, vračajo na staro: kako naj se prilagodijo običajni vsakodnevni aktivnosti, kako varno je začeti obnavljati telesno aktivnost in povečevati kondicijo, še posebej, ker še vedno ni toliko znanega o tem, kako virus vpliva na splošno zdravje?
Nove smernice za sprejemanje kondicije po COVID-19
Ameriški zdravniki so že pred časom objavil sklop smernic in premislekov za vrnitev k vadbi po tistem, ko so ljudje preboleli blago do zmerno zahtevno bolezen COVID-19.
Gre za vrsto priporočil za ljudi, ki so imeli vse od mišično-skeletnih simptomov, do gastrointestinalnih simptomov, in do tistih, za katere se je zdelo, da virus na njihovo telo sploh nima vpliva.
V grobem in zelo na splošno velja, kar vemo, da ljudje, ki se ne ukvarjajo športom hitro izgubijo mišično moč, tonus in kondicijo. FOTO: Roman Šipić
Za razliko od razmer, katere medicina pozna že desetletja in celo stoletja, COVID-19 predstavlja nenehno ponavljajoča se vprašanja. Le-ta se ponavljajo iz tedna v teden, saj pandemija še naprej vliva na ves svet.
Na splošno zdravniki želijo, da so ljudje aktivni. Priporočajo vadbo, saj verjamejo v nujno povezanost sveta medicine in fitnesa, verjamejo v vadbo kot zdravilo in gibanje kot zdravilo. In za to obstajajo močni dokazi.
Vendar pa pri tej posebni bolezni obstajajo resnične omejitve, posebna stanja, zaradi katerih se vadba in vrnitev k vabi razlikujeta od tistega, kar so svetovali v preteklosti.
Zdravniki, ki se ukvarjajo s tem področjem poudarjajo, da priporočila niso zabetonirana, ker se znanja o virusu ves čas spreminjajo in nadgrajujejo, in ker to seveda vpliva na smernice o vrnitvi k telesni aktivnosti; te se prilagajajo in in spreminjajo.
Šest ključnih področij
Katere so te smernice? Za ljudi s hematološkimi ali krvnimi simptomi strokovnjaki priporočajo, naj začnejo z vajami z nizko intenzivnostjo in manj sedečim načinom življenjskega sloga, saj tako zmanjšalo tveganje za nastanek krvnih strdkov.
Tistim, ki so trpeli zaradi respiratornih težav, kot je pljučnica, priporočajo, da počivajo vsaj en teden po tem, ko simptomi popustijo, in se k telesni aktivnosti postopoma vrnejo - pozor: s poudarkom na spremljanju dihanja.
Za bolnike, ki so imeli kardiološke ali srčne simptome, je priporočljivo počivati približno 2- do 3- tedne po prenehanju simptomov. Tisti, ki imajo miokarditis ali vnetje srca, bi morali počakati 3- do 6- mesecev pred vrnitvijo h katerikoli obliki vadbe.
Ljudje, pri katerih je bolezen vplivala na prebavila - bruhanje, slabost, diareja, izguba apetita - naj spremljajo vnos tekočine in kalorij, po tem, ko se počasi vračajo v športno življenje.
Tisti posamezniki, ki so imeli mišično-skeletne težave, - denimo bolečine v sklepih in mišicah - bi se morali k vadbi vračati zelo, zelo postopoma in zmerno povečevati obremenitve.
Kaj pa ljudje, ki so zboleli, sploh niso imeli za bolezen znanih simptomov? Tudi zanje velja, da bi se morali postopoma vrniti k vadbi. Nasvet: ko že ves teden niste imeli nobenih znanih simptomov, se lahko vrnete k telesni aktivnosti - in to s 50- odstotki običajne intenzivnosti.
Predvsem velja, da moramo biti pozorni na svoje telo, če se nenadoma pojavijo simptomi.
Naredite samo tisto, kar lahko storite, česar ste sposobni, dokler se počutite v redu, bi lahko strnili nasvete strokovnjakov.
Zakaj je telesna vadba koristna
Mnogi ljudje - tudi tisti, ki niso zboleli - so imeli med pandemijo težave z dotlej zanje običajno količino vadbe in telesne aktivnosti.
Biti tako veliko časa ali ves čas doma, zaprtje telovadnic in posledično sedečega načina življenja so marsikomu preprečili izvedbo telesne aktivnosti, drugi pa niso vedeli, kako naj se novim časom prilagodijo. Nedvomno je pri mnogih ljudeh to povzročilo stisko, ali pa vsaj nejevoljo. Morda je bilo nekaj lažje glede telesne vadbe bolj izkušenim in tistim, ki so imeli doma kakšen rekreativni pripomoček ...
Brez simptomov in brez objektivnih dokazov o srčni prizadetosti bi bil smiseln ponovni trening z natančnim kliničnim spremljanjem. FOTO: Tomo Jeseničnik
Za ljudi, ki so preboleli COVID-19, je zaskrbljenost, kako se varno znova povezati s starimi navadami, ne da bi pri tem škodovali svojemu splošnemu zdravju, zelo na mestu.
Obstajajo seveda dokazi, da obstaja medicinski imunski odziv kot posledica zmerne telesne vadbe. Ljudje naj telovadijo vsak dan. Z vadbo se krepimo v celotnem spektru zdravja.
Vendar pa, če ste imeli COVID-19 in ste imeli katerega od teh simptomov, morate biti veliko bolj previdni, kako se vrnete k dejavnosti, kot ste bili navajeni doslej.
Čeprav so za boleznijo zaradi novega virusa zbolevali zelo različni ljudje še vedno ni nobenega pravega univerzalnega priporočila.
V grobem in zelo na splošno velja, kar vemo, da ljudje, ki se ne ukvarjajo športom hitro izgubijo mišično moč, tonus in kondicijo.
In da dolgo traja, da se te stvari vrnejo nazaj in da se naše telo spet prilagodi običajnim dejavnostim.
Kar seveda velja tudi za ljudi, ki so okrevali po poškodbi ali kakšni drugi dolgotrajni bolezni.
Konzervativna priporočila za največji napredek
Morda velja izluščiti povzetek mnenja ameriškega zdravnika dr. Michaela Emerya, strokovnjaka za kardiovaskularno medicino.
Takole je povedal: »Glede naših priporočil smo bili zelo konzervativni. Tisti, ki svetujejo asimptomatskemu športniku, ki je pozitiven na COVID-19, kar opažamo pogosteje, saj so nekateri pa so lahko pozitivni, vendar nimajo simptomov, za asimptomatskega športnika priporočajo počitek dva tedna. To je povezano z dvotedenskim obdobjem izolacije in karantene, to pa lahko tudi pomaga omiliti našo zaskrbljenost, da lahko intenzivna vadba pri virusni okužbi poveča tveganje za prizadetost,
ki se nanaša na mišično tkivo srca, celo v odsotnosti simptomov. To je skrb, ki jo sprožajo nekateri podatki o raziskava na živalih.
Za športnike, okužene s COVID-19, s katero koli stopnjo simptomov, smo po popolnem okrevanju priporočili nekaj dodatnih
raziskav na srcu, ki presegajo običajne pogoje zdravljenja gripe ali druge respiratorne virusne okužbe, kjer ni skrbi za prizadetost srca. Posebna priporočila so opisana v algoritmu v objavljenem dokumentu, v katerem je opisano, kaj storiti, zlasti za visokointenzivne športnike in univerzitetne ali profesionalne športnike.«
Algoritem o vrnitvi
Za športnike, ki so brez simptomov in negativni na testu na COVID-19, je vrnitev k vadbi brez dodatnih testiranj dovoljena. Vendar pa se morajo asimptomatski športniki, pri katerih je test pozitiven na antigen COVID-19 (aktivna okužba), vsaj dva tedna od datuma pozitivnega rezultata testa vzdržati vadbe in upoštevati stroge izolacijske smernice. Če športniki ostanejo asimptomatski, je treba počasno nadaljevanje aktivnosti voditi po navodilih zdravnika. Pri tistih asimptomatskih posameznikih z odkritimi protitelesi proti COVID-19 kot odgovor na predhodno okužbo priporočamo podobno oceno kot pri asimptomatskem športniku s pozitivnimi rezultati testa COVID-19; če je zaskrbljenost zaradi srčne prizadetosti, je treba razmisliti o preiskavi srca.
Pri športnikih, ki so pozitivni na COVID-19 in razvijejo blage ali zmerne simptome, priporočamo vsaj dva tedna prekinitve kakršnega koli vadbenega treninga po minulosti simptomov. Ali povečano tveganje za miokardno poškodbo pri hospitaliziranih bolnikih s COVID-19 pomeni blago obolele nehospitalizirane bolnike, ni znano, vendar strokovnjaki poudarjajo, da je treba skrbno preučiti možnost srčne poškodbe pri nehospitaliziranih bolnikih s COVID-19. Ozdravljenim posameznikom, ki so pripravljeni nadaljevati s treningom po časovnih omejitvah, priporočajo natančno klinično kardiovaskularno oceno v kombinaciji s srčnimi biomarkerji in slikanjem.
Nadaljnje dodatno testiranje s slikanjem magnetne resonance srca, testiranjem med vadbo ali ambulantno spremljanje ritma mora temeljiti na kliničnem poteku in začetnem testiranju. Brez simptomov in brez objektivnih dokazov o srčni prizadetosti bi bil smiseln ponovni trening z natančnim kliničnim spremljanjem. Če testiranje kaže na srčno prizadetost, mora vrnitev k športu temeljiti na smernicah za vračanje po miokarditisu.
Hospitalizirani ali težje bolni bolniki s COVID-19 predstavljajo skupino z večjim tveganjem. Ob priznavanju, da miokarditis morda ne predstavlja osnovne etiologije (veda o vzrokih pojavov) za vse hospitalizirane bolnike s srčno poškodbo, povezano s COVID-19, priporočajo, da se upoštevajo priporočila o ponovni uporabi miokarditisa. Za tiste, ki so bili hospitalizirani, vendar so bili srčni biomarkerji in slikovne študije normalni, priporočajo najmanj dva tedna počitka po koncu simptomov, preden opravijo natančno klinično kardiovaskularno oceno z upoštevanjem ponavljajočih se srčnih preiskav, čemur sledi postopno nadaljevanje vadbe.
Dobro je, da vemo, kar vedo zdravniki
Priporočila glede nadaljevanja intenzivnega vadbe in tekmovanja zahtevajo natančen razmislek o resnosti predhodne okužbe in verjetnosti srčno-žilne prizadetosti. Pristop, ki smo ga objavili, je namenjen pomoči zdravnikom pri tem procesu, a je dobro, da smo o njem poučeni tudi drugi.
Glede na klinično negotovost glede razširjenosti in obsega postinfekcijskih zapletov se strokovnjaki zavedajo, da je njihov predlagani pristop konzervativen in se lahko spremeni, ko je bolj razširjena prisotnost srčne poškodbe pri nehospitaliziranih športnikih.
Zdravniki poudarjajo nujno o potrebo po razširjenem testiranju antigena, razvoju in razširjanju testiranja na protitelesa in na koncu cepljenju za preprečevanje bolezni.
To so po mnenju ameriških zdravnikov pomembni cilji javnega zdravja, skupaj s strogim nadzorom dolgoročnih kliničnih izvidov športnikov, ki so in bodo potrebni, da se zagotovi varno globalno vstajenje športa in športne industrije.
