Začarana spirala vedno težjih treningov
Veliko rekreativnih športnikov, se ujame v spiralo povečevanja zahtevnosti treningov, čeprav v sebi čutijo, da jim to ne prinaša pričakovanega napredka.
Odpri galerijo
Po določenem času sodelovanja s športnikom se vedno pojavi vzorec močno potlačenih občutkov, ki jih oseba za vsako ceno želi ohraniti v pozabi ali nezavedanju. FOTO: Marko Feist
Taki treningi imajo vse značilnosti odvisnosti, do katere privede privzgojena ali pridobljena nemoč urediti odnose, ki nam škodujejo, in nas vodijo v zanikanje globokih občutkov.
Veliko športnikov, še posebej rekreativnih, se ujame v spiralo povečevanja zahtevnosti treningov, čeprav v sebi čutijo, da jim to ne prinaša pričakovanega napredka, in jih pogosto od njega oddaljuje zaradi poškodb, prehladov, prebavnih težav ali neželenega vedenja.
Pri odpravljanju kroničnih bolečin in stanj se s končnimi močno bolečimi posledicami pretiravanja v športu se pogosto srečujem. Po določenem času sodelovanja s športnikom se vedno pojavi vzorec močno potlačenih občutkov, ki jih oseba za vsako ceno želi ohraniti v pozabi ali nezavedanju.
Zato opisujem razumevanje teh stanj po metodi AEQ in lastnih izkušenj pri delu s strankami.Težave zaradi pretiranega stopnjevanja treningov nastanejo, ko želijo popačeni ali v telo potlačeni občutki primerno vplivati na zavedanje osebe, saj bi ji to omogočilo spoznanja in zavedanja drugačnosti sedanjega trenutka in vloge, ki jo ta človek ima.
Ta ista oseba pa je bil v preteklosti prisiljena, naučena ali spodbujana, da se resničnih odnosov, v katerih je bila, ne zaveda takšnih, kot so, jih popači ali potlači, da bi tako njen odziv bil drugačen od tega, kar je dejansko čutila.
To je mogoče doseči le s spremembo mišičnih tonusov in spremembo dihanja, ki dovolj spremeni senzorno-motorično zanko med skeletnimi mišicami in zavestnim delom živčnega sistema.
Tako nastane notranje nasprotovanje in ločenost med zavestjo in telesom, ki zahteva in vodi v nerazumevanje občutij iz telesa in razvije sovražen odnos do samega sebe, in hkrati to vodi v stanje, da zaradi mišične zakrčenosti človek ni zmožen primernega gibanja in dihanja, potrebnega za dovolj močno in jasno izražanje, ki je potrebno za učinkovito spremembo odnosov.
Zato je neravnovesje, v katerem živi, vedno večje, to v telesu sproža vedno močnejše občutke zaradi zahteve po spremembi vedenja in življenja, ki pa jih podzavest blokira, saj želi obdržati tradicijo odnosov, čeprav nam niso v prid.
V glavnem zaradi tega, ker je podzavest nastavljena na preživeti in ne živeti. Sploh pri nas Slovencih je ta vzorec zelo močan, saj smo v zgodovini bili vedno ogroženi in smo morali nekako preživeti. Za življenje pa ni bilo potrebne svobode, odločnosti in tradicije.
Nezmožnost spremembe kljub jasnemu telesnemu signalu nevzdržnosti tega stanja in močan strah pred dejanji, ki jih sprememba zahteva, vodi v ohranitev in krepitev blokad v telesu, in hkrati krepi potrebo, da to energijo, ki nam je namenjena za korenite spremembe, preusmerjamo v drugačno vedenje - vedenje, ki energijo porabi, korenitih sprememb pa ne doseže. Poudarjam dejstvo, da korenite spremembe zahtevajo primerno količino časa in pozornosti, zato je logično, da oseba, ki se teh sprememb boji, ali se jim podzavestno upira, sili v dejanja in vedenje, ki ji jemljejo čas in energijo, saj lahko tako prepreči in onemogoči te spremembe, ne da bi imela občutke nemoči, strahu ali krivde.
A to ne spremeni dejstev, da je v telesu vedno več nakopičene energije, ki jo je zato potrebno izražati z vedno več dela ali športa, kar vodi v odvisen odnos. Odvisnost je vedenje, v katerem najdemo začasno zadovoljitev ali sprostitev napetosti, ki pa ima dolgoročne negativne vplive na človekovo življenje, in se temu vedenju ne more odpovedati kljub zavedanju dolgoročnih negativnih vplivov.
Vedno težji treningi imajo torej vse značilnosti odvisnosti, do katere po mojih izkušnjah privede privzgojena ali pridobljena nemoč urediti odnose, ki nam škodujejo, in nas vodijo v zanikanje globokih občutkov, na katere bi naravno morali reagirati kot odrasla in zrela oseba, a zaradi podzavestnih vzorcev prevzamemo vlogo nemočne žrtve.
In kot pri nogometu velja pravilo, da če ekipa ne da gola, ga zato dobi, velja v življenju pravilo, da če oseba ne uredi neravnovesja v odnosih z okolico, da mora ustvariti in pridobiti neravnovesja v sebi. Dlje kot takšno stanje traja, več je kroničnih težav in poškodb, ki prej ali slej pretiravanje preprečijo in osebo tako soočijo z resničnimi razlogi za nezadovoljstvo, nemoč in neželene rezultate na videz dobrih in zdravih dejanj.
A soočenje s tem je lahko tako boleče, da je manj boleče iti v novo serijo pretiravanja, utrujanja in preusmerjanja notranje napetosti stran od resničnih trenj konfliktov in neprijetnih odnosov, kljub vedno močnejšim signalom iz telesa.
Pot, ki jo učim pri kroničnih stanjih, vezanimi na pretiravanja, je usmerjena v dovolj globoko razumevanje zgoraj opisanih povezanosti in sprejetji dejstev, da je v preteklosti osebe, ki ima do sebe tako uničujoč odnos, marsikaj ni bilo kot misli, da je in je tako morala marsikaj iz zavedanja prestaviti v telo. Zato se ne more sprostiti in razvije strah pred tem stanjem, ker ji onemogoča ločenost od sebe.
Bolj, kot razume, bolj se lahko sprosti in s tem prepusti stanjem, ki jih ima v sebi že vrsto let ter se upa čutiti resnično počutje, in vedno bolj sprejema občutke iz telesa in si tako dopušča biti to, kar je, ne da se obsoja in sovraži. Tako je potreba po uničevanju in ustvarjanju stanj izgorelosti in kronične utrujenosti vedno manj močna in se temu človek tako lahko vedno bolj uspešno odpove in ustvari potreben čas in pozornost, da se razume in deluje v okolico na način, da ustvari potrebno homeostazo v njej in sebi.
Tako se ne bori s svojimi čustvi, ker so že v njej, jih sprejme in s tem sprejme sebe. Sebi se tako lahko vedno bolj prepusti, ker si lahko bolj zaupa, saj naravno sama sebi ne bi nikoli škodovala. Ko sprejme sebe, je zadovoljna, srečna in nima potrebe obsojati sebe ali drugih, razen, če za to obstaja resničen razlog v sedanjosti.
Ker temu, kar čuti v sebi, zaupa, lahko celostno in integrirano deluje v okolje na način in z namenom, da uredi, kar je neurejeno in jo sili v to, da ni dobro.
***
Aleš Ernst, učitelj AEQ metode 5. stopnje, učitelj AEQ dihanja 3. stopnje
Veliko športnikov, še posebej rekreativnih, se ujame v spiralo povečevanja zahtevnosti treningov, čeprav v sebi čutijo, da jim to ne prinaša pričakovanega napredka, in jih pogosto od njega oddaljuje zaradi poškodb, prehladov, prebavnih težav ali neželenega vedenja.
Pri odpravljanju kroničnih bolečin in stanj se s končnimi močno bolečimi posledicami pretiravanja v športu se pogosto srečujem. Po določenem času sodelovanja s športnikom se vedno pojavi vzorec močno potlačenih občutkov, ki jih oseba za vsako ceno želi ohraniti v pozabi ali nezavedanju.
Notranje nasprotovanje in ločenost med zavestjo in telesom
Zato opisujem razumevanje teh stanj po metodi AEQ in lastnih izkušenj pri delu s strankami.Težave zaradi pretiranega stopnjevanja treningov nastanejo, ko želijo popačeni ali v telo potlačeni občutki primerno vplivati na zavedanje osebe, saj bi ji to omogočilo spoznanja in zavedanja drugačnosti sedanjega trenutka in vloge, ki jo ta človek ima.
Ta ista oseba pa je bil v preteklosti prisiljena, naučena ali spodbujana, da se resničnih odnosov, v katerih je bila, ne zaveda takšnih, kot so, jih popači ali potlači, da bi tako njen odziv bil drugačen od tega, kar je dejansko čutila.
To je mogoče doseči le s spremembo mišičnih tonusov in spremembo dihanja, ki dovolj spremeni senzorno-motorično zanko med skeletnimi mišicami in zavestnim delom živčnega sistema.
Tako nastane notranje nasprotovanje in ločenost med zavestjo in telesom, ki zahteva in vodi v nerazumevanje občutij iz telesa in razvije sovražen odnos do samega sebe, in hkrati to vodi v stanje, da zaradi mišične zakrčenosti človek ni zmožen primernega gibanja in dihanja, potrebnega za dovolj močno in jasno izražanje, ki je potrebno za učinkovito spremembo odnosov.
Zato je neravnovesje, v katerem živi, vedno večje, to v telesu sproža vedno močnejše občutke zaradi zahteve po spremembi vedenja in življenja, ki pa jih podzavest blokira, saj želi obdržati tradicijo odnosov, čeprav nam niso v prid.
V glavnem zaradi tega, ker je podzavest nastavljena na preživeti in ne živeti. Sploh pri nas Slovencih je ta vzorec zelo močan, saj smo v zgodovini bili vedno ogroženi in smo morali nekako preživeti. Za življenje pa ni bilo potrebne svobode, odločnosti in tradicije.
Nezmožnost spremembe kljub jasnemu telesnemu signalu nevzdržnosti tega stanja in močan strah pred dejanji, ki jih sprememba zahteva, vodi v ohranitev in krepitev blokad v telesu, in hkrati krepi potrebo, da to energijo, ki nam je namenjena za korenite spremembe, preusmerjamo v drugačno vedenje - vedenje, ki energijo porabi, korenitih sprememb pa ne doseže. Poudarjam dejstvo, da korenite spremembe zahtevajo primerno količino časa in pozornosti, zato je logično, da oseba, ki se teh sprememb boji, ali se jim podzavestno upira, sili v dejanja in vedenje, ki ji jemljejo čas in energijo, saj lahko tako prepreči in onemogoči te spremembe, ne da bi imela občutke nemoči, strahu ali krivde.
Odvisnost je vedenje, v katerem najdemo začasno zadovoljitev ali sprostitev napetosti, ki pa ima dolgoročne negativne vplive na človekovo življenje, in se temu vedenju ne more odpovedati kljub zavedanju dolgoročnih negativnih vplivov. FOTO: Shutterstock
Pot v odvisnost
A to ne spremeni dejstev, da je v telesu vedno več nakopičene energije, ki jo je zato potrebno izražati z vedno več dela ali športa, kar vodi v odvisen odnos. Odvisnost je vedenje, v katerem najdemo začasno zadovoljitev ali sprostitev napetosti, ki pa ima dolgoročne negativne vplive na človekovo življenje, in se temu vedenju ne more odpovedati kljub zavedanju dolgoročnih negativnih vplivov.
Vedno težji treningi imajo torej vse značilnosti odvisnosti, do katere po mojih izkušnjah privede privzgojena ali pridobljena nemoč urediti odnose, ki nam škodujejo, in nas vodijo v zanikanje globokih občutkov, na katere bi naravno morali reagirati kot odrasla in zrela oseba, a zaradi podzavestnih vzorcev prevzamemo vlogo nemočne žrtve.
In kot pri nogometu velja pravilo, da če ekipa ne da gola, ga zato dobi, velja v življenju pravilo, da če oseba ne uredi neravnovesja v odnosih z okolico, da mora ustvariti in pridobiti neravnovesja v sebi. Dlje kot takšno stanje traja, več je kroničnih težav in poškodb, ki prej ali slej pretiravanje preprečijo in osebo tako soočijo z resničnimi razlogi za nezadovoljstvo, nemoč in neželene rezultate na videz dobrih in zdravih dejanj.
A soočenje s tem je lahko tako boleče, da je manj boleče iti v novo serijo pretiravanja, utrujanja in preusmerjanja notranje napetosti stran od resničnih trenj konfliktov in neprijetnih odnosov, kljub vedno močnejšim signalom iz telesa.
Pot, ki jo učim pri kroničnih stanjih, vezanimi na pretiravanja, je usmerjena v dovolj globoko razumevanje zgoraj opisanih povezanosti in sprejetji dejstev, da je v preteklosti osebe, ki ima do sebe tako uničujoč odnos, marsikaj ni bilo kot misli, da je in je tako morala marsikaj iz zavedanja prestaviti v telo. Zato se ne more sprostiti in razvije strah pred tem stanjem, ker ji onemogoča ločenost od sebe.
Bolj, kot razume, bolj se lahko sprosti in s tem prepusti stanjem, ki jih ima v sebi že vrsto let ter se upa čutiti resnično počutje, in vedno bolj sprejema občutke iz telesa in si tako dopušča biti to, kar je, ne da se obsoja in sovraži. Tako je potreba po uničevanju in ustvarjanju stanj izgorelosti in kronične utrujenosti vedno manj močna in se temu človek tako lahko vedno bolj uspešno odpove in ustvari potreben čas in pozornost, da se razume in deluje v okolico na način, da ustvari potrebno homeostazo v njej in sebi.
Tako se ne bori s svojimi čustvi, ker so že v njej, jih sprejme in s tem sprejme sebe. Sebi se tako lahko vedno bolj prepusti, ker si lahko bolj zaupa, saj naravno sama sebi ne bi nikoli škodovala. Ko sprejme sebe, je zadovoljna, srečna in nima potrebe obsojati sebe ali drugih, razen, če za to obstaja resničen razlog v sedanjosti.
Ker temu, kar čuti v sebi, zaupa, lahko celostno in integrirano deluje v okolje na način in z namenom, da uredi, kar je neurejeno in jo sili v to, da ni dobro.
***
Aleš Ernst, učitelj AEQ metode 5. stopnje, učitelj AEQ dihanja 3. stopnje
