Poljšica pri Podnartu, ki se razprostira na vrhu odsekane vzpetine, ima vsega 28 hiš, a izjemno lepo ohranjeno stavbno dediščino. Živo. Skoraj ni moglo biti drugače, kot da se je tudi zaselek turističnih brunaric v Dolah pod vasjo, ki se spuščajo proti Savi, povezal v enotno arhitekturno krajino.
Ko so se v družini Boštjana Kalana odločili za gradnjo apartmajskih hišic, je bil njihova prva in edina izbira les. O čem drugem kot o brunaricah niso nikoli razmišljali – želeli so si, da bi se zlile z okolico, da bi bile narejene »po starem«, a bi kljub temu delovale moderno. »Značilnost klasičnih brunaric, ki smo se ji želeli izogniti, je preobloženost z detajli in okroglinami. Bližje so nam bile izčiščene linije in po teh kriterijih smo izbirali projektanta. Arhitekturo je zasnoval Boštjan Gradišar in v sodelovanju z njim smo spontano prišli do zunanjega videza,« pove gostitelj. Čeprav ima drugačen poklic, je sam že od nekdaj rad delal z lesom. Večina lesenih elementov zunanje ureditve naselja je njegovo delo.
Kako je nastajal zaselek turističnih brunaric, preberite v novi številki priloge Deloindom.