Tiskane izdaje
Nemogoče je enoznačno opredeliti, kakšen način in kateri vir ogrevanja je najcenejši. Drva so poceni, sodobna peč z zalogovnikom pa ne, plinski kotel je dokaj poceni, plin pa ne, opozarja neodvisni energetski svetovalec Simon Brlek, s katerim smo se pogovarjali o gospodarnosti ogrevalnih sistemov.
Stroške si bomo veliko bolj kot z izbiro energenta zmanjšali s čim manjšo porabo energije, povzema. Za to največ naredimo z ustrezno toplotno zaščito ovoja stavbe (dobra okna, izolacija tal, fasade in strehe). Z vgradnjo učinkovitega prezračevalnega sistema z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekupercijo) pa skoraj v celoti odpravimo tudi izgube zaradi prezračevanja.
Uporaba katerih energentov za ogrevanje stanovanjskih hiš še danes najbolj splača oziroma je najcenejša, kako si sledijo?
Odvisno od stavbe, ki jo ogrevamo. Če vzamemo za primer 30 let staro stavbo brez (ali z zelo malo) izolacije fasade in lesenimi okni z dvoslojno zasteklitvijo, ogrevano z radiatorji s centralnim sistemom, v katerem je tudi generator toplote (kotel) potreben zamenjave, je običajno tako: najcenejše bo ogrevanje na drva. Pogosto si jih ljudje tudi sami pripravijo. Se pa kurjenja na drva ne da avtomatizirati, torej je delovanje ogrevalnega sistema odvisno od človeka, ki za to skrbi. Velika težava so pri tem tudi izpusti trdnih delcev. Sledi ogrevanje s toplotno črpalko. Seveda zaradi COP oziroma razmerja med vloženo elektriko in pridobljeno toploto. Za 2–3 kWh toplote plačamo samo 1 kWh elektrike. Po stroških sledi uporaba peletov (torej novejša peč), kurilno olje, zemeljski plin. Najdražje je ogrevanje na utekočinjeni naftni plin (UNP). Sekanci so cenovno ugodni, vendar so zaradi večje moči kotlov primerni za večje ogrevalne sisteme, ne za enodružinske hiše.
Pri sodobnih »skoraj ničenergijskih« stavbah, pri katerih je potreba po toploti za zagotavljanje sanitarne tople vode večja kot potrebna toplota za ogrevanje stavbe, je zelo pomembna višina investicije v ogrevalni sistem. Če je možnost priključka na plinsko omrežje, je investicija v opremo kurilnice (kondenzacijski plinski kotel) lahko za pol manjša kot v toplotno črpalko. Zaradi majhne rabe energije tudi prihrankov skoraj ni, zato se v življenjski dobi (15 let) višja investicija težko povrne. Je pa treba pri plinu upoštevati fiksne stroške (priključitev na omrežje), kar moramo plačevati ne glede na količino porabljenega energenta. Primerna je tudi uporaba peletov, če nam ni težko prenašati in skladiščiti vreč z njimi. Zagotovo pa želimo imeti avtomatiziran sistem, saj si življenje brez neprestano zagotovljene tople vode danes težko predstavljamo.
Če se pripravljamo na zamenjavo energenta, je najbrž smiselno spremljati dolgoročno gibanje njihovih cen. Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih letih: kako se bodo spreminjala razmerja med cenami posameznih energentov in njihova dostopnost na trgu?
Kako se bodo gibale cene energentov, bi morali najbolj vedeti pisci energetskega akcijskega koncepta. V praksi je tako, da stroške energije najbolj zmanjšamo s tem, da zagotovimo čim manjšo rabo energije! Z energijsko učinkovito gradnjo in pravilno (celovito) energetsko sanacijo stavb lahko potrebo po toploti za ogrevanje zmanjšamo tudi za desetkrat! Če bi za ogrevanje na leto porabili približno 300 evrov, nas spremembe cen energentov ne bi preveč prizadele.
Po mojem mnenju se bo v prihodnjih letih bistveno spremenila samo cena električne energije, ki je zdaj v primerjavi z drugimi energenti zelo poceni. Običajno se ne zavedamo faktorjev pretvorbe med primarno in koristno energijo, torej za pridobivanje in prenos elektrike od elektrarne do našega števca (pri elektriki je faktor 2,5, za kurilno olje, plin in premog 1,1, za lesno biomaso 0,1).
Cene naftnih derivatov so trenutno zelo nizke, kar pa lahko spremeni kakšen zaplet na globalnem trgu. Vendar menim, da se pri nas v prihodnjih letih ni bati splošnega pomanjkanja katerega koli energenta.
Celoten intervju si lahko preberete v prilogi Deloindom ali na www.deloindom.si.
