Tiskane izdaje
Največ je k temu prispevala zakonodaja na področju energijsko varčne gradnje, saj so njene zakonitosti, ki jih je treba poznati in upoštevati, pretrd oreh za večino samograditeljev. To pa ne pomeni, da gradnja v lastni režiji ni dovoljena − zakon o gradnji objektov jo še vedno dopušča.
Po zakonu o gradnji objektov govorimo o gradnji v lastni režiji takrat, ko investitor kot fizična oseba sam, s pomočjo družinskih članov ali s sosedsko pomočjo gradi objekt, ki ga potrebuje samo za lastne potrebe (79. člen omenjenega zakona). Posameznik lahko v lastni režiji gradi enostavni objekt, lahko tudi manj zahtevni objekt, a le, če »je to največ enonadstropni objekt z največ eno kletjo in z mogočo mansardo nad nadstropjem; da je takšen objekt enostanovanjska stavba za lastne potrebe; da uporabna površina skupaj z mansardo ne presega 250 kvadratnih metrov koristne površine; da je pri gradnji zagotovljen gradbeni nadzor po določbah tega zakona«.
Vse našteto izpolnjuje objekt, ki ga gradi – večinoma z lastnimi rokami – Brane iz Ljubljane. »Zakaj bi nekomu plačeval za delo, ki ga lahko opravim sam?« se sprašuje sogovornik, ki pa še zdaleč ni eden tistih ljubiteljskih graditeljev, prepričanih, da znajo vse najbolje sami. Izkušenj z gradnjo mu namreč ne primanjkuje, že nekaj let je zaposlen v manjšem gradbenem podjetju, ki med drugim opravlja zaključna dela v gradbeništvu. Odločitev za gradnjo v lastni režiji je bila zato v njegovem primeru samoumevna, a še zdaleč ne nepremišljena. Res je, da bo delo zaradi tega trajalo nekoliko dalj časa, a bo po drugi strani potekalo po finančnih zmožnostih graditelja, brez najemanja kreditov, pa tudi brez subvencij Eko sklada, o čemer sogovornik niti ni razmišljal, saj bi morali večino del v tem primeru opraviti pooblaščeni izvajalci.
Izkušnjo samograditelja in kakšen je postopek pridobitve gradbenega dovoljenja, preberite v prilogi Deloindom ali na www.deloindom.si.
