Tiskane izdaje
Prva polovica oktobra nas je presenetila z visokimi, skoraj poletnimi temperaturami, vendar nas kratki dnevi in vonj po pečenem kostanju opominjajo, da smo pošteno zakorakali v jesen. Večina sadja je obranega – z izjemo kakija in kivija (aktinidije), ki s poznim zorenjem pričata, da sta doma iz delov sveta, kjer jima je jesen naklonjena. Kivi, katerega gojenje se je v zadnjih desetletjih uveljavilo tudi pri nas, bo morda lahko pridobival okus in aromo še nekaj časa – vendar ga je priporočljivo pobrati pred prvimi jesenskimi slanami.
V času obiranja bodo plodovi še zelo trdi, v hladni, zračni, a ne presuhi kleti bodo počasi dozorevali, tako da jih bomo lahko uživali dolgo v zimo. Plodovi, ki jih bo na rastlini ujela jesenska slana, pa se bodo mehčali veliko hitreje in ne bodo primerni za dolgotrajno skladiščenje. Čeprav gre za sadno vrsto, ki ji bolj ustreza sredozemsko podnebje, jo lahko gojimo tudi v notranjosti Slovenije na vinogradniških legah. Tako pravimo lokacijam, ki so zaščitene pred pogostimi spomladanskimi pozebami in močnim vetrom. Na vrtovih kiviju ustreza mesto ob prisojnem pročelju hiše, kjer ga ob opori speljemo v senčnico kot vinsko trto.
Rod aktinidij, ki presega 50 vrst, izvira iz Kitajske, za njihovo priljubljenost in razširjenost po svetu pa je najbolj zaslužna Nova Zelandija, kjer so v prvi polovici 20. stoletja zasadili obširne tržne nasade ene izmed vrst, Actinidie delicose. Od tod tudi bolj razširjeno ime za osvežilne sadeže, ki so prava zakladnica vitamina C, in rastline, ki na katerih rastejo – kivi. Kivi je namreč avtohtoni novozelandski ptič, ki hodi naokoli ponoči, ne leti in katerega pernata podoba je na las podobna rjavemu, z dlačicami pokritemu sadežu aktinidije. Danes imajo tudi pri nas nekateri nasajene kivije, ki rodijo sadeže drugačnih barv in brez dlačic, a Actinidia delicosa je po svetu še vedno prevladujoča vrsta. V ljubiteljskih nasadih hladnejših krajev so priljubljene različne sorte Actinidie argute z drobnejšimi, gladkimi zelenimi, rdečimi ali vijoličastimi plodovi, predvsem zato, ker prenesejo zelo nizke zimske temperature in dozorijo tudi mesec in pol prej (s komercialnim imenom bavarski kivi). Prej dozorevajo tudi nekatere sorte Actinidie chinensis, katerih odlakani plodovi so po velikosti podobni kot pri Actinidii delicosi, njihovo meso pa je lahko tudi drugačnih barv, ne le zeleno. Za ljubiteljsko gojenje je kot predstavnica Actinidie chinensis zanimiva predvsem sorta 'Jenny', eden redkih kivijev, pri katerih so na isti rastlini tako ženski kot moški cvetovi, zato za gojenje ne potrebujemo opraševalne sorte.
Več o moških in ženskih rastlinah, kam jih posaditi in kdaj so najbolj občutljive na pozebo, preberite v zadnji tiskani izdaji priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.
