Tiskane izdaje
V obnovo večnadstropne hiše je bila vpeta tudi prenova praznega podstrešja. Pod restavriran strm krov so umestili sodobne stanovanjske prostore. Poleg drugačnosti, od sten v naklonu, višinskih razlik do vidnih elementov strešne konstrukcije, bivanje pod streho imenitne hiše na Prešernovem trgu v Ljubljani odlikujejo tudi izjemni pogledi na arhitekturne dominante mesta, na Ljubljanski grad, cerkev Marijinega oznanjenja s frančiškanskim samostanom in stolno cerkev sv. Nikolaja.
Prešernov trg, ki je bil skozi zgodovino najpomembnejša prometna povezava mestnega jedra z območji severno od njega, nanj se stekajo Čopova, Miklošičeva, Trubarjeva in Wolfova ulica, je zagotovo eden najlepših in najbolj živahnih ljubljanskih trgov. Poleg spomenika največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu, ki tu stoji od leta 1905 − izdelal ga je kipar Ivan Zajc, podstavek zanj pa si je zamislil arhitekt Maks Fabiani −, sestave treh mostov, v 30. letih 20. stoletja izpeljane izvirne razširitve pretoka prometa čez obstoječ kamnit Špitalski most, delo Jožeta Plečnika, in dominantne cerkve Marijinega oznanjenja, prostor trga določajo imenitne stanovanjsko-trgovske palače. Večinoma so bile prenovljene ali na novo postavljene po potresu leta 1895. Branko Korošec v knjigi Ljubljana skozi stoletja o tem zapiše: »Katastrofa, ki je s svojimi posledicami bistveno posegla in odločno pospešila sicer obotavljajočo se rast mesta. […] Porušile ali deloma zrušile so se vse zgradbe okrog današnjega Prešernovega trga: Maličeva lekarna na današnji Trubarjevi, Urbančeva trgovina na Miklošičevi, Mayerjeva hiša ob spodnjem ustju Wolfove (tedaj še Gledališke), 'pisana' pomolna stavba današnje 'Ure', obilno škodo pa so pretrpele frančiškanska, šentjakobska in trnovska cerkev − slednji dve sta bili ob zvonike.«
V tem času je bila na izteku Čopove v prostor nepravilno oblikovanega Prešernovega trga, na stavbišču po potresu porušene nadstropne stavbe, postavljena trinadstropna hiša z vogalnim pomolom in stolpičem. Stavbo v mešanici zgodovinskih slogov, kar je bilo likovno vodilo 19. stoletja, in vrinjenim secesijskim okrasjem v ometu, barvi in steklu je zgradil tedaj priznani in uveljavljeni stavbenik Filip Supančič. Načrte za stavbo je izdelal sam ali kateri od tehnikov, zaposlenih pri njem. Stavba s tlorisno zasnovo v obliki črke L je vse svoje arhitekturne značilnosti, od konstrukcije − ostenje je opečno, stropi so leseni, prav tako je leseno ostrešje in stavbno pohištvo − do lepega videza, posebno obeh na Čopovo in Prešernov trg usmerjenih pročelij, ohranila vse do danes. Ker je bilo v drugi polovici 20. stoletja vzdrževanje in prilagajanje stanovanj novim zahtevam bivanja skrčeno na najmanj, poškodbe, povezane s starostjo stavbe, pa so se počasi razraščale, so se dediči kmalu po vrnitvi palače, ki je bila nacionalizirana, lotili prenove.
Celotno zgodbo o prenovi si lahko preberete v prilogi Deloindom ali na www.deloindom.si.
