Deloindom: Peči na biomaso - da odločitev za les
 ne bi bila prenagljena

Da bi bila izbira lažja in ne bi vodila v prenagljene ali celo nespametne odločitve, smo pripravili pregled in s strokovnjakom pokomentirali razloge, prednosti in slabosti različnih tipov ogrevalnih sistemov na lesno biomaso.

Objavljeno
14. junij 2016 16.50

Bi se odločili za ogrevanje na lesno biomaso? Kaj vam je pomembnejše – udobje, prostor, izkoristki ali okolje? Morda »zunanji« dejavniki – objekt, lokacija, prostor – prevladujejo nad osebnimi preferencami ali nasprotno? Da bi bila izbira lažja in ne bi vodila v prenagljene ali celo nespametne odločitve, smo pripravili pregled in s strokovnjakom pokomentirali razloge, prednosti in slabosti različnih tipov ogrevalnih sistemov na lesno biomaso.

Taka in podobna vprašanja se porajajo iskalcem novega ogrevalnega sistema že med izbiro tipa peči glede na vrsto goriva. Veliko jih ostane brez odgovora tudi po prvotni izbiri oziroma pridejo na plano, ko je lahko že prepozno. Pri odločitvah za ogrevalne sisteme, ki uporabljajo lesno biomaso, ni prav nič drugače.

Ni peči na en dva tri

Seveda je med odločilnimi dejavniki cena, ki pa je ob predpostavki korektnega predračuna ponudnika ali izvajalca med najmanjšimi neznankami. »Cene teh sistemov v slovenski prodajni mreži se vrtijo med 1000 evri za manj zahtevne in 15.000 evri za zahtevnejše, ki izpolnjujejo vse obratovalne in okoljske zahteve,« trdi Marko Udovč, ki je med drugim deloval v Centru za eksperimentalno mehaniko in Inštitutu za metalne konstrukcije, zdaj pa je direktor in solastnik podjetja Inovatika. Vsekakor je kakovosten ogrevalni sistem dražji od manj zahtevnega, pravi, a običajno ima tudi daljšo življenjsko dobo.
Drugi osnovni »zunanji« dejavnik pri izbiri katerega koli ogrevalnega sistema je objekt. Ni pomembna le velikost prostorov, ki jih želimo ogrevati – saj je ob naročilu mogoče opraviti vse predvidene izračune in optimizacijo centralnega ogrevalnega sistema za kar najboljši izkoristek –, ampak tudi dostop­nost in možnosti shranjevanja goriva. Uporabniki namreč pogosto pozab­ljajo na sekundarno uporabnost sistema, ki ne zajema le pritiskanja na tipke ali oddaljenega dostopa do peči prek spleta. In tu se že lahko pojavijo večje razlike med vrstami goriva (pozneje pa tudi glavoboli), saj se recimo sanje o »avtomatiziranem« kurjenju peletov ali sekancev lahko kaj kmalu spremenijo v nočno moro, če zaradi katerega koli razloga teh ni mogoče (primerno) dostaviti ali skladiščiti v ustreznih prostorih.

Prav v izbiri goriva se skrivajo tudi dolgoročne posledice (ne)pravilne odločitve. Za zgorevanje biomase so namreč ključni vrsta lesa, vlažnost in čistost, kar je zagotovo lažje določiti oziroma preveriti pri drvih kot pa sekancih in seveda peletih, ki lahko vsebujejo razne primesi (lepila, nečistoče), laik pa je težje določi tudi vrsto oziroma kakovost lesa. Čeprav v splošnem velja, da so izkoristki goriva boljši pri peletih in sekancih kot pri drvih, lahko tako vrsta in kakovost lesa kot njegova vlaga to obrneta na glavo. Povrhu vsega lahko razlike v kakovosti goriva povzročijo tudi čezmerno kopičenje pepela in pogostejšo potrebo po njegovem odstranjevanju.

Kaj je torej, splošno gledano, glavna zagonetka ogrevanja in kaj morajo vedeti bodoči uporabniki ogrevalnih sistemov na biomaso, preberite v novi številki priloge Deloindom.