Deloindom: Pred kurilno sezono - ne kampanjski, temveč sprotni ukrepi

»Priprave na kurilno sezono so podobne kampanjskemu učenju pred izpitom - nekaj je mogoče narediti tudi zdaj, ampak glavnino je treba opraviti prej,« spomni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.

Objavljeno
23. avgust 2016 15.48
Petra Grujičić
Petra Grujičić

»Tudi narava se pripravlja na zimo. Jezero se je spraznilo in pričakuje večjo količino padavin, ki bodo prišle z zimo, zato je povsem naravno, da se na prihajajoče spremembe pripravimo tudi ljudje,« je med sprehodom okoli Cerkniškega jezera energetski svetovalec Bojan Žnidaršič potegnil vzporednico med dogajanjem v naravi in novo ogrevalno sezono, ki je pred vrati.

»Priprave nanjo so precej podobne kampanjskemu učenju pred izpitom. Saj nekaj je mogoče narediti tudi zdaj, ampak glavnino je treba opraviti prej,« je spomnil, da smo ljud­je precej ležerni in nekaj storimo šele, ko se pojavi težava. »Bistvo je v tem, da napake ne naredimo, ne v tem, da jo odpravljamo,« je še dodal, preden je razložil, kaj za dober izkoristek ogrevalnega sistema in naprav v tem trenutku vendarle lahko storimo.

Za začetek moramo iz kotlovnice odstraniti vso nepotrebno navlako ter očistiti odprtine in rešetke, ki omogočajo dovod svežega zraka za gorenje. Kurilnica mora biti vedno čista, ker lahko prah poškoduje občutljive dele gorilnika, če pride vanj z zrakom za zgorevanje, zagotovo pa poslabša njegovo delovanje.
Odstraniti moramo sajaste obloge na notran­jih površinah kotla, ker močno zmanjšujejo prenos toplote iz kurišča na kotlovno vodo. Plast saj, debela en sam milimeter, poveča porabo goriva za tri do štiri odstotke, če je kotel zanemarjen, lahko izgubimo celo 15 odstotkov toplote.

Sajaste obloge tudi močno zmanjšajo živ­ljenjsko dobo kotla. Kondenzacija vlage iz goriva skupaj z žveplom v sajah tvori žvep­leno kislino, ta pa razjeda kovinske dele kurišča, zaradi česar začne puščati. Najbolj trdovratne obloge je treba odstraniti s strgali in žičnimi krtačami, pri manj umazanih kot­lih pa pridejo v poštev tudi kemična sredstva, vendar je zaradi njihove škodljivosti in nevarnosti bolje, da delo opravi dim­nikar ali serviser. Če na gorilniku še nimate vgrajenega števca obratovalnih ur, ga je smiselno vgraditi zdaj, svetuje Bojan Žnidaršič. Števec je dober pokazatelj delovanja ogrevalne naprave in tako denimo pove, kdaj je kotel treba zamenjati. V povprečju v naših podnebnih razmerah gorilnik deluje od 1600 do 1800 ur na leto, če ogrevamo le hišo, če pa poleti pripravljamo tudi sanitarno vodo, moramo prišteti še 200 do 300 ur.

Čiščenje plinskega kotla zaradi zahtevnosti prepustite pooblaščenemu serviserju, ki bo preveril tudi nastavitve gorilnika in drugih elementov kotla. Kaj mora serviser opraviti pred kurilno sezono? Preveriti tesnost plina do gorilnika in elektromagnetnih ventilov, pogledati ventilator, očistiti zunanjosti gorilnika, pregledati filtre, zgorevalne glave in elektrode ter preveriti prenosnik toplote za pripravo tople vode.

Pri oljnem sistemu mora serviser preveriti dovod goriva, filter za zrak na gorilniku in na gorilni šobi, očistiti vse dele gorilnika, zamenjati gorilne šobe in po potrebi obrabljene dele ter nastaviti gorilnik. Ta mora meriti sajavost, vsebnost ogljikovega dioksida in kisika ter temperaturo dimnih plinov in podobno. Serviser sestavi zapisnik opravljenega dela in tega moramo spraviti, ker ga bomo potrebovali ob naslednjem servisiranju.

S toplotno črpalko nimamo posebnega dela in opravimo le redni servis.

Na zimo pa se je treba pripraviti tudi v blokih. Tako poskrbimo, da je ogrevalni sistem hidravlično uravnotežen, ventile nadomestimo s termostatskimi, opravimo čiščenje in redni servis.

Več o ogrevalih, prezračevanju in energetskem knjigovodstvu preberite v novi številki priloge Deloindom, kjer pišemo tudi o tem, kateri energent bo v prihodnosti najbolj racionalna izbira.