Tiskane izdaje
Sladki krompir je primeren tudi za pridelavo v Sloveniji. Gojenje kulture, ki po botaničnih lastnostih ni v sorodu z navadnim krompirjem, je pri nas perspektivno zaradi čedalje toplejše klime, prehranskih vrednosti in nezahtevnosti primerno tudi za vrtičkarje, ki jim je okus teh gomoljev všeč.
O tem smo se pogovarjali z dr. Draganom Žnidarčičem, izrednim profesorjem za področje hortikulture in nosilcem predmeta pridelovanje manj znanih vrtnin na oddelku za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki pridelavo sladkega krompirja s svojo ekipo uspešno preizkuša v Biljah pri Novi Gorici, Ljubljani in na poljih Biotehniškega centra Naklo v Strahinju pri Kranju. Rezultat njihovega dela so tudi tri slovenske sorte, 'Lučka', 'Janja' in 'Martina', pri katerih so si prizadevali izboljšati pridelek in prehransko vrednost. Lokacije poskusne pridelave navajamo zato, ker dokazujejo, da je za gojenje te toploljubne kulture primerna tako rekoč vsa Slovenija, tudi hladnejša Gorenjska. In zakaj o sladkem krompirju pišemo že zdaj, sredi zime? Zato, ker je sredina februarja pravšnji čas, če želimo z nakaljevanjem gomoljev sami vzgojiti sadike, ki bodo šle po ledenih možeh na prosto.
Ima kaj skupnega s krompirjem?
Tisto, kar je pri razlikah med sladkim in navadnim krompirjem smiselno najprej poudariti, je, da potrebuje prvi za rast in shranjevanje bistveno višje temperature kot krompir. Sladki krompir namreč izvira iz subtropskega območja med reko Orinoko v Venezueli in polotokom Jukatan v Mehiki. V Latinski Ameriki je ena glavnih sestavin tradicionalne kuhinje, v svetovnem merilu pa se med osnovnimi prehranskimi kulturami uvršča na šesto mesto. V Evropi se je pridelava uveljavila predvsem na Portugalskem, v Španiji in Italiji. Koliko je sladki krompir cenjen pri nas, govorijo podatki o uvozu: predlani je znašal 150, lani približno 100 ton, medtem ko je domača pridelava tako majhna, da je statistika sploh ne spremlja. Po besedah dr. Žnidarčiča za zdaj ne presega nekaj ton.
V našem podnebju lahko sadike sladkega krompirja na prosto sadimo šele potem, ko mine nevarnost poznih spomladanskih pozeb, ne pred 15. majem, pridelek pa skladiščimo na temperaturi nad 15 stopinj Cezija, pri nižjih začne propadati, zato tudi kupljeni gomolji ne sodijo v hladilnik.
Medtem ko je krompir (Tuberosum solanum) razhudnikovka in kot pripadnik tega rodu sorodnik paradižnika, paprike in jajčevca, spada sladki krompir ali batata (Ipomoea batatas) med slakovke. Po obliki nadzemnih delov, najočitneje pa po cvetovih, se lahko prepričamo o daljnem sorodstvu z našim njivskim slakom, ki nam na vrtu ni ljub, saj je trdovratni plevel. Vendar pri sladkem krompirju te nevarnosti ni, saj na gredah pozabljene rastline pri nas pobere mraz, semena pa ne morejo dozoreti. Skupna lastnost obeh slakovk je skromnost. Podobno kot njivski slak je tudi batata nezahtevna rastlina.
