Tiskane izdaje
Graditelji se verjetno nikoli ne bi odločili za suhe estrihe, če bi izbirali zgolj glede na ceno. Suhomontažni sistem priprave in izravnave tal je več kot dvakrat dražji od klasičnih, tako imenovanih mokrih estrihov. Vendar imajo suhi veliko prednosti pred mokrimi, poleg tega so v nekaterih okoliščinah sploh edina mogoča izbira.
Zanje se graditelji odločijo, ko konstrukcije, na kateri je treba izravnati tla, zaradi slabe nosilnosti ne smejo preveč obremeniti. Klasični cementni estrih, ki vsebuje vodo, bi bil za denimo staro leseno konstrukcijo pretežek in bi se pod njim lahko celo zrušila. To ne velja le za stare lesene medetažne sisteme, prevelika obremenitev z novim mokrim estrihom je lahko težava tudi pri slabo izvedenih betonskih ploščah, v katere v preteklosti niso vgradili dovolj armaturnega železa. Za predstavo naj povemo, da bo pet centimetrov suhega estriha kvadratni meter konstrukcije obremenilo s približno 25 kilogrami, enaka debelina mokrega estriha pa s kar 100 kilogrami.
Majhna teža pa ni edina prednost suhih estrihov. Izravnavo površine ter hkrati toplotno in zvočno izolacijo, ki nista zanemarljivi lastnosti dobro pripravljenih tal, omogočajo na izjemno hiter in razmeroma čist način, saj so vse komponente suhe, za njihovo vgradnjo pa ne potrebujemo vode.
Prav zadnji dve prednosti sta tisti, zaradi katerih se za to možnost odločijo tudi graditelji, ki nimajo težav z nosilnostjo konstrukcije in bi lahko izbrali mokro različico izravnave tal. Čas je denar, velikokrat pravijo, suhi estrih pa je takoj, ko je položen, pohoden in pripravljen za polaganje zaključne talne obloge. Graditelji tako zelo pospešijo obnovo hiše ali posameznega prostora v njej, saj bi se mokri estrih sušil dva do tri mesece.
Več o tem, da se spretni lahko izdelave lotijo kar sami in kakšne so omejitve, preberite v prilogi Deloindom ali na www.deloindom.si.
