Tiskane izdaje
Ploskovna ogrevala, pa naj bodo talna, stenska ali stropna, se najpogosteje vgrajujejo v nove energijsko varčne hiše. Največ lastnikov se odloči za talno gretje. Sistem zank – razmik med njimi in površino, po kateri jih speljemo – je treba skrbno načrtovati glede na toplotne potrebe v hiši. Če pretiravamo in speljemo preveč zank po preveliki površini, si bomo ustvarili nepotrebne stroške, saj bomo porabili preveč energije, dražja pa bo tudi začetna investicija. Namen nizkotemperaturnega ogrevanja, kot je talno ogrevanje, je primerno ogreti prostor s čim nižjo temperaturo ogrevalnega medija.
Čeprav so ploskovna ogrevala dražja kot običajna radiatorska (začetna naložba je višja za 30 do 40 odstotkov), več dela je tudi pri gradnji, so vseeno ena prvih izbir pri tistih, ki gradijo novo energijsko varčno hišo. Redkeje se zanje odločijo lastniki starejših objektov, saj so pri vgradnji potrebna večja gradbena dela.
Prenos toplote pri ploskovnih ogrevalih poteka prek večje površine tal s sevanjem. Kar 80 odstotkov toplote tako prihaja v prostor v obliki sevanja, zato se temperatura enakomerno porazdeli po prostoru. Za prijeten občutek toplote je dovolj približno dve stopinji nižja temperatura zraka v višini glave kot pri nogah. Če je temperatura tal okoli 23 stopinj Celzija, je temperatura zraka v okolici glave okoli 20 stopinj Celzija. Nikakor pa temperatura tal ne sme presegati 27 stopinj Celzija v bivalnih prostorih, 30 stopinj Celzija v sanitarijah in hodnikih ter 32 stopinj Celzija na robnih delih pri oknih in zunanjih stenah.
Kdaj je smiselno vgraditi talno gretje in kakšne vrste sistemov so na voljo, preberite v tiskani izdaji priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.
