Tiskane izdaje
Veličastna krošnja petih gabrov sredi travnika je bila pod svinčeno modrim nebom, ki je samo zaradi članka odlašalo z dežjem, še bolj zlata.
Njihova združba je v delu, ki mu v Arboretumu iz spoštovanja do tradicije rečejo spodnji angleški park, zelo močan element, ki vzbuja spoštljivost pred veličastjem narave. Ta je drevesom, ki so od malega rasla v skupini in se med seboj varovala pred neurji, oblikovala krošnjo, kot bi bila ena sama. Spodaj na desni za mejo iz rododendronov izstopa sončno rumeno odevalo kapadokijskega javorja, malo naprej rubinasto listje pahljačastega gorskega javorja z Daljnega vzhoda. »Večino leta povsem anonimno drevo se pred temnim ozadjem čug, iglavcev, ki zdržijo senco, pražnje preobleče, preden odvrže liste. Vsega za teden dni,« razlaga Matjaž Mastnak.
Ustanova, Arboretum Volčji Potok, v kateri je zaposlen, je leta 1952 nastala kot javni in izobraževalni park v sklopu ljubljanske univerze, kot nekakšna učilnica v naravi za pejsažno arhitekturo, kot se je takrat reklo krajinski arhitekturi. Njeno poslanstvo je bilo ustvariti zbirko lesnatih rastlin, dreves in grmovnic, zasluga dr. Cirila Jegliča, ki jo je zasnoval in v prvih petih letih v primerjavi s poznejšimi ravnatelji najbolj velikopotezno vodil, pa je bil načrt, da bi rastline pokazali ljudem v njihovi okrasni funkciji. Kljub zaprtosti državnih meja v tistem času mu je uspelo v zbirko vključiti skoraj vse, kar je bilo takrat v svetu pri lesnatih rastlinah dobrega in preizkušenega. Število vrst in sort (ne primerkov) se je v njegovem času s 115, kolikor jih je v parku pred nacionalizacijo ljubiteljsko zasadil lastnik posesti Leon Souvan, povzpelo na 1500, zdaj pa jih je približno 3500. Vizija Cirila Jegliča, ki je veliko objavljal, je bila ljudi prosvetljevati, kaj se splača saditi, da bo lepo, zdravo in dolgoživo. Njegov naslednik Miha Ogorelec je ustvaril več zanimivih rodovnih zbirk, npr. lip, javorjev, brez, hrastov, bukev in slečev. V tem obdobju so v park drevesa dosajali, kolikor je dopuščal prostor, in mu dodali rozarij.
Celoten članek si lahko preberete v aktualni številki priloge Deloindom ali na www.deloindom.si.
