Jernejkitchen: računalničar in kuhar, fotografinja in oblikovalka

Saj ste opazili, da v zadnjem času hrano požiramo – z očmi. Jernej Zver in Maja Galuf sta po našem mnenju najboljša v tem, kako jo servirata: v njunem blogu z imenom Jernejkitchen je zbrano vse znanje, ki je potrebno, da je človek danes uspešen, po domače povedano, na internetu.

Jernejkitchen je nastal pred nekaj več kot letom in pol in si hitro pridobil ugled; pred kratkim, na blogerski konferenci v Ljubljani, pa celo naziv naj bloga tega leta. Vendar to ni edini kanal, po katerem Jernej, 27, in Maja, 25, pošiljata svoje recepte in izjemne fotografije v svet.

Hiter pogled na Pinterest: njuno ajdovo pito s kostanjem, fotografirano v modni temni barvni skali, si je pripelo 32 tisoč ljudi. Na Instagramu imajo njune objave pogosto čez tisoč všečkov in številne pohvale – v angleščini. Kar dober rezultat za leto in pol in kakih 150 receptov, kolikor, ocenjujeta, sta jih do zdaj pripravila za objavo.

Recepti so še kar raznorodni, vendar je očitno, da je ta ali ona vrsta peke tu glavna. Nič čudnega. Najbrž ima kdo še starejšega, ampak mi ga ne poznamo: Jernej goji sedem let star nastavek, starter, za peko kruha s kislim testom. Kar ga umešča med veterane te veje, ki bo v prihodnjem letu, napovedujemo, glavna zgodba manufakturne proizvodnje hrane. Tudi Maja in Jernej bosta zraven; prav zdaj pridobivata gradbeno dovoljenje za prizidek k Majini domači hiši, za pekarno kruha s kislim testom. Zagon maja, obljubljata.

Vse izvira v otroštvu

Ampak zdaj gremo vseeno sedem let nazaj. To leto je bilo namreč prijetno usodno. Poleg tega, da je takrat vzgojil svoj kvasni nastavek, je Jernej spoznal Majo. Sorodni duši sta se takoj našli: iz različnih krajev (Maribor, Štore), vendar z enako izkušnjo otroštva: odraščala sta v okolju, kjer je bila povezanost z naravo samoumevna in hkrati cenjena, med vrtovi in njivami, med babicami in tetami, ki so pripravljale tiste vrste hrano, ki jo potem človek vse življenje išče v najboljših restavracijah.

Maja je bila sploh »model«: pri petih se je odločila, da bo spoznala čim več vrst hrane, in se tega lotila praktično: sedla je na otroško kolo, se zapeljala po ulici, pri vsaki hiši pokusila, kaj ta dan kuhajo, in potem ostala tam, kjer je bilo najboljše. Jernej pa se še danes spominja okusa domačega rženega kruha (s kumino, ja), ki ga je dobival na tetini kmetiji. In ki je bil tako močan v njegovi zavesti, da se ga je lotil poustvariti sam. V času, ko je bilo informacij komaj kaj, je raziskoval, zakaj ima domač kruh drugačno skorjico, zakaj tako dolgo ostane svež, zakaj drugače diši ...

Kaj škreblja v kuhinji

Maja pove, da še ni spoznala človeka, ki bi bil sposoben takega fokusa, kot ga iz sebe iztisne Jernej: popolne osredotočenosti in odločenosti, da bo zadevi prišel do dna. In mi ga vidimo: pripoveduje, kako je ustvarjal kvasni nastavek iz bele pšenične (!) moke. Neverjetno: oči mu žarijo, ko pripoveduje, da gre s to vrsto moke razvpito težko, ampak mu je uspelo. Verjetno zato, ker je bila jesen, ker je bilo vse naokrog polno zrelega sadja, ki je po naravni poti fermentiralo in gnilo, obletavale pa so ga mušice – ki so potem svoje bakterije spuščale tudi v nastavek, razmišlja. Neka poetika je v tem prizoru, ki ga opisuje, prvobitna rustikalnost in živost. In, mimogrede, ko smo pri živosti: Maja in Jernej opisujeta, kako se starter, ki mu mnogi pravijo domači ljubljenček, ker ga je treba ves čas »futrati« z moko, celo oglaša: včasih zvečer iz kuhinje prihaja škrebljanje, kot bi imela miš – pa je le testo, ki se mu od silnega vrenja rahlo spahuje.

Drugače je fokus Jerneju dobro služil predvsem pri zanimanju, ki ga zdaj uporablja le deloma. Je diplomirani inženir informatike in tehnologij komuniciranja. Po domače povedano: zna s spletnimi stranmi. Le da je ugotovil, da to okolje nekako ni zanj: za računalnikom je bil nervozen in napet, da je delal živčne še ljudi okrog sebe. V kuhinji pač ne; in se je po diplomi vpisal še na višjo šolo za gostinstvo in turizem v Mariboru. Najprej so strmeli, kaj ta računalničar (in še rolkar povrhu) dela za šporgetom, a se je takoj izkazal. Zdaj kot eno najpomembnejših izkušenj omeni prakso v kuhinji Ane Roš, pa kuhanje na Portugalskem, z izjemnimi mojstri, ki ga je dobil kot nagrado za zmago na tekmovanju šol te panoge.

Pa vendar pravi: brez Maje bi bilo vse to kuharsko znanje malo vredno.

Življenje kot dizajn

Maja je namreč fotografinja in oblikovalka. Ima oko za svetlobo in drobne detajle, ki naredijo tisti vtis, zaradi katerega je v zadnjem času hrana postala eden najbolj fotografiranih motivov na svetu. Občutek, da bi lahko ugriznil v kolaček, ki ga ni pred tabo in vendar noro dobro diši (iz zaslona). Odločilni trenutek v življenju je bil, ko je za birmo dobila prvi fotoaparat: njen pogled se je preselil, dobil vmesnik. Kot pri Jerneju pa hrana sploh ni bila njena poklicna izbira: je diplomirana oblikovalka notranje opreme, ki je delala v domačem ateljeju. Kot pa pravi, je bil ta študij zanjo izjemna izkušnja.

Spoznala je moč oblikovanja, ki je, morda kdo ne bo verjel, uporabna tudi v življenju: svojo usodo si moraš oblikovati, tako kot bi dober fotelj, funkcionalno mizico in, ne nazadnje, prizor kosila, ki ljudi navdahne, jih pripravi, da se tudi sami lotijo kuhe, tega res ljubkega in elegantnega načina, da si »dizajniramo« prijetno življenje. Maja in Jernej sta se odločila svojo pot oblikovati tako, da bo njima prijetna – in zato sta korajžno izbrala težjo. Sedenje za računalnikom in v biroju bi bilo morda bolj varno.

Ampak predstavljati si ju morate tako: Jernej kot nor kuha, potem jed postavi na krožnik, obdela jo kot stilist, poskrbi, da se prav izrazi. Maja doda ozadje, preveri svetlobo, presodi, ali scena deluje kot celota, in potem pritisne na sprožilec. Na drugi strani ljudje stiskajo srčke, priponke, komentirajo, kuhajo, se veselijo.

Toliko, na kratko, o zadnjih sedmih letih. Prihodnje leto bo meril njun koledar, dodatek v spletni trgovini, ki sta jo dodala pred kratkim (ilustracije: Jernejev oče, slikar), mi pa se bomo z njima družili še nekaj mesecev. Upamo, da boste tudi vi požirali z očmi njune postavitve in recepte: ko se zaljubita računalničar in kuhar ter fotografinja, oblikovalka, prevajalka in piska – je to res posrečena kombinacija.