Tiskane izdaje
Ljudje smo pozabljivi. Prej ali slej nam je vse preteklo pomembno ravno toliko kot lanski sneg, toda za ljubitelje vina imajo podatki o vremenu trajen pomen. Predstavitev značilnosti letnikov se pogosto začne prav z opisom vremenskih razmer štirih letnih časov, ki so se zvrstili od ene trgatve do druge. Poznavalcem to pomaga razumeti posebnosti posameznega letnika, sklepati o pričakovani harmoničnosti vin, ugibati o primernosti njihovega staranja. Ker vina so kot umetniška dela: zbiratelj lahko da v klet ali obesi na steno, karkoli se mu zahoče, toda le nekatere polnitve in slike imajo vrednost, ki z leti narašča, druge zgolj zapolnijo prostor.
Vinorodne dežele z dolgo tradicijo stekleničenja zrelih vin redno objavljajo pregledne ocene vrednosti letnikov v zadnjih sto letih. Za prestižni barolo v Piemontu (Italija) velja, da so imeli zadnji slab letnik že davnega 1972, zadnji diskreten leta 1994, nato pa so se vrstili letniki dobrih in velikih vin, vendar so le štiri izmed zadnjih tridesetih trgatev razglasili za zares izjemne: 1997, 1999, 2001 in 2004. Zadnji ocenjen letnik je 2011, torej sedem let zapored ni bilo izjemnega letnika in zdi se, da bo tudi 2012 šel v zgodovino kot »zgolj« dober ali kvečjemu velik.
Želje vinarjev, da bi vsak letnik postal letnik stoletja, se žal le redko uresničijo. Kar velja za Piemont, Bordeaux, Kalifornijo in Slovenijo. V desetletju imamo mogoče dve ali tri trgatve take, da se jih bodo spominjali še bodoči rodovi, kar pa ne pomeni, da ni mogoče tudi v manj ugodnih letih pridelati dobrega vina. Saj veste: pomagaj si sam in bog ti bo pomagal, pravi pregovor, ki zagotovo ni iz trte izvit. Na bogove, niti na grškega Dioniza ali rimskega Bakhusa, ki sta imela od vseh pijač najraje prav vino, se vinogradniki in vinarji ne morejo zanašati, zato je bolje, da sledijo lastnim izkušnjam in strokovnemu znanju. Le tako se bodo lahko pohvalili z dobrim vinom tudi takrat, ko jim vreme ni najbolj naklonjeno, kar precej velja tudi za letošnjo trgatev.
Štajerski sauvignon
Vreme je bilo ugodno tudi za rdeče sorte, ki so dosegle tako lepo sladkorno kot fenolno zrelost. Modrim pinotom, modri frankinji in zweigeltu se obetajo intenzivni toni, njihovo skladnost pa bo marsikateri pridelovalec želel nadgraditi s šolanjem v lesu, v katerem dozorevajo predvsem vina, namenjena zahtevnejšim potrošnikom in tujim trgom.
Skratka: štajerski vinarji si lahko manejo roke, saj so spravili v klet pridelek, ki omogoča široko paleto vin. Tadeja Vodovnik Plevnik ne pozablja na pomen deželnih vin, primernih za pripravo brizgancev, veseli se za gram višje stopnje vinske kisline, ki dviguje pitnost vin, in ugodno nizkega pH, ki zavira razvijanje nekaterih bakterij, ki bi lahko kvarno vplivale na vino. Kot strokovnjakinjo jo skrbi zgolj za tiste vinarje, ki nimajo najbolje opremljenih kleti. Kmalu po trgatvi je nastopila velika ohladitev, zaradi katere se je v slabo izoliranih kleteh ustavilo alkoholno vrenje. Aktivne izbrane (selekcionirane) kvasovke običajno delajo v moštu red in ne pustijo raznim bakterijam, da bi skvarile vino, če pa se njihova dejavnost upočasni, pridejo neljube bakterije hitro na svoj račun. Njihovo delovanje razkriva vonj po gnilih jajcih (bekser) in raznih merkaptanskih spojinah, značilnih za česen, čebulo in cvetačo, ki pa jih pri vinu nihče ne mara. S pravočasnimi kletarskimi prijemi se je temu mogoče izogniti in v začetnih fazah vonj pregnati, zato Vodovnik Plevnikova svetuje stalen nadzor nad potekom vrenja in posvetovanje s strokovnimi službami.
Številni slovenski štajerski vinogradniki se v zadnjih letih odločajo za prodajo grozdja avstrijskim štajerskim vinarjem. Severni sosedje povprašujejo tako po pridelku žlahtne vinske trte Vitis vinifera kakor po izabeli in drugih samorodnicah iz rodu Vitis labrusca, hibridu klinton (Vitis riparia x Vitis labrusca) in podobnem grozdju, za katero v vsakem našem vinogradniškem priročniku piše, da ima napake, ki jih je nemogoče odpraviti ali gospodarsko upravičiti, zato moramo storiti prav vse, da te trte odstranimo iz vinogradov, ker kvarijo sloves naših vin. Mnogi so tem napotkom sledili, drugi so z izruvanjem »turbo rizlingov« počakali in ugotovili, da čez sedem let vse prav pride. Avstrijci so z utemeljitvijo, da teh trt ni treba škropiti, začeli celo spodbujati sajenje izabele za pridelavo bioloških vin, pa tudi slovenska zakonodaja zdaj že dopušča »fermentirano alkoholno pijačo« iz grozdja šmarnice, jurke in izabele. Mimogrede povedano: številni vinogradniki, ki oddajajo grozdje zadrugam, lahko le sanjajo o cenah, po katerih se na spletni strani Bolha prodaja jurka!
Posavje med cvičkom
Prvi so seveda šli z brentami v vinograde pridelovalci penečih vin, ki jim je narava letos poklonila dobro osnovo za letniške penine. Pri Jožetu Prusu iz Krmačine (občina Metlika), ki nas redno razveseljuje s predikati, se trgatev še ni končala. Grozdje je zdravo in z rumenim muškatom je pripravljen čakati do januarja, saj bi rad spet dočakal ledeno trgatev, s sauvignonom, laškim in renskim rizlingom pa ne namerava zakoračiti v novo leto. Če bo grozdje pomrznilo, bo vriskal od veselja, toda tudi pod (suhi) jagodni izbor se je pripravljen podpisati, čeprav ne pozablja na zadnjo ljubezen, oranžna vina. Letos je s kožicami dal v sode kraljevino in rumeni muškat, po treh letih maceracije pa iztočil sivi pinot. Kdaj ga bo dal na trg, še ne ve: le mlado vino gre lahko že takoj po stekleničenju med žejne in novosti željne kupce.
Primorci v pasti visokih kislin
Vsak letnik je po svoje enkraten, toda za primorsko vinorodno deželo je bil letošnji v marsičem čuden. Grozdje je bilo v povprečju zdravo, toda jagode so skrivale polno presenečenj. Tamara Rusjan, svetovalka specialistka za vinarstvo pri novogoriškem KGZ, je presenečena nad hkratnostjo visokih sladkorjev, visokih kislin in visokega pH, kar nekako ne gre skupaj. Še zlasti jo »moti« občutno višja jabolčna kislina, ki zmanjšuje harmoničnost vin. Pričakuje sicer, da bo po biološkem razkisu, med katerim se del jabolčne kisline spremeni v (prijetnejšo) mlečno kislino, skladnost vin večja, toda t. i. malolaktično vrenje kakor da noče steči.
Primorski vinogradniki se upravičeno bolj bojijo sušnih kot deževnih poletij, marsikomu pa šele zdaj postaja jasno, da jih omejevanje hektarskega donosa ne bo po bližnjici pripeljalo v svet velikih in pomembnih vin. Previsoki sladkorji vodijo do vin s preobiljem alkohola, ki se že spogledujejo z ojačanimi in likerskimi vini, torej s pijačami z dodatkom destilata. Med običajnim vrenjem so le redki soji kvasovk dovolj močni, da preživijo osmotski tlak, ki spremlja višje alkoholne stopnje. Delovanje kvasovk se lahko upočasni ali ustavi tudi zaradi pomanjkanja ustrezne hrane, predvsem dušikovih spojin, ki jih zlasti v primorskih moštih običajno primanjkuje. Ob visokem pH vse to odpira pot bakterijam do predelave sladkorjev po njihovih željah in navadah. Posledice delovanja ocetnih in mlečnokislinskih bakterij so neprijetne vonjave po ocetnem ciku in miševini, kar so glavne pasti, s katerimi se letos srečujejo primorski vinarji, opozarja Rusjanova.
Izjema med primorskimi okoliši je Kras, kjer pa je pH prenizek, zaradi česar najbolj boli glava pridelovalce terana PTP. Po njihovem pravilniku lahko vino ustekleničijo in začnejo prodajati brez omejitve roka trajanja šele po jabolčno-mlečnem razkisu, prav tega pa (pre)nizki pH zavira.
Izmed vseh sort so se na severnem delu Primorske najbolje obnesle avtohtone bele, rdeče pa so vse po vrsti bogate z barvili, tako da bodo letošnja vina temnejših odtenkov kot sicer. Je pa suša povzročila manjšo sočnost jagod, zlasti pri cabernetih, v obalnih vinogradih pa kar povprek.
Franc Vodopivec iz Potoka pri Dornberku (občina Nova Gorica) ugotavlja, da že dolgo ni spravil v klet tako zdravega grozdja kot letos, še najbolj pa je zadovoljen z rebulo, sivim pinotom in merlotom. Ali je bil res tako dober, kot je upal ob trgatvi, pa bo prepričan šele čez pet let, saj verjame v dolgoživost vin letošnjega letnika. Le pravilno moraš znati ravnati z njim, je prepričan vinogradnik in vinar, eden izmed zagovornikov sonaravnega in trajnostnega vinogradništva in vinarstva.
Sedi, štiri
Tadeja Vodovnik Plevnik, Ivanka Badovinac in Tamara Rusjan so kot vodilne slovenske terenske vinske strokovnjakinje prepričane, da si letnik zasluži oceno štiri. Je več kot dober, vendar ne ravno izjemen. Kar ne pomeni, da ne bo komu uspelo pridelati vin, o katerih se bo govorilo desetletja. Tudi spodrsnilo bo marsikomu in ta si bo želel, da bi na vino takega letnika čimprej pozabili. Toda tako je pač na tem svetu in z vinom ni nič drugače. Pa na zdravje ga pijmo, če ga že srknemo kozarec ali dva.
