Mastne kalorije: Postaja ZOO

Pričakovanje, da nam bo znanost postregla z ultimativno študijo o optimalni prehrani, je nesmiselno. Ne bo. Nikoli.

Objavljeno
08. julij 2015 21.51
Klemen Rojnik
Klemen Rojnik

Mihael se je rodil v Chichagu in se v otroštvu preselil v Cleveland. Ob prehodu v srednja leta je postajal čedalje bolj debel, in ko je zaradi srčnega infarkta izgubil bližnjega prijatelja, je obiskal zdravnika. Rutinski rezultati preiskav so pokazali šopek neprijetnih dejstev: visok krvni pritisk, povišan holesterol, visoki trigliceridi, ultrazvok je nakazoval zadebelitev srčne mišice, indikator srčne bolezni. Zdravnik je seveda ukrepal tako, kot bi večina njegovih kolegov v dani situaciji. Mihaelu je predpisal beta blokator ter ACE inhibitor skupaj z napotki za spremembo življenjskega sloga. Pri iskanju krivcev pa se je pojavil problem.

Mihael namreč ni kadil niti pil alkohola, ni jedel »junk« hrane ali pil sladkih pijač, ki jih pogosto omenjamo v istem stavku s pojavom debelosti. V bistvu je bil Mihael vegan, ki se je striktno držal prehranskih priporočil ustreznih inštitucij. Veliko zelenjave in sadja ter vlakninske ploščice, obogatene z vitamini in minerali, je bil njegov običajni dnevni jedilnik. Sicer Mihael res ni bil kakšen fitnes fanatik, gibanja mu je primanjkovalo, a vseeno je šel povsod peš. Mogoče je imel Mihael samo slabe gene?

Zgornja zgodbica je povsem nepomembna, skorajda nevredna prostora na teh straneh, če ne omenim še ene podrobnosti − Mihael je gorila v clevelandskem živalskem vrtu. In srčni infarkt je morilec goril v ujetništvu št. 1 po vsem svetu. Zato se je osebje v živalskem vrtu odločilo spremeniti Mihaelovo dieto ter mu prek tega povrniti njegovo zdravje. Vsaka žival v naravi ima svojo dieto, ljudje nismo izjema, vprašanje je le, kako je sestavljena. Osebje je Mihaelovo prehrano spremenilo tako, da je bila bolj podobna prehrani goril v naravi. Ukinili so gorilje ploščice, ki so jih izdelovali eksotični proizvajalci hrane za hišne ljubljenčke, prenehali so ga hraniti z žitaricami, povečali količino listnate zelenjave, niso pa preveč komplicirali in, na primer, Mihaelu dostavljali hrane iz območij, kjer živijo gorile.

Prvi rezultati so bili zelo obetavni: precejšnja izguba telesne teže, nepričakovano boljše vedenje in izboljšanje indikatorjev srčne bolezni. Mihael se je sicer prvih nekaj tednov pritoževal nad odsotnostjo njemu precej ljubih goriljih ploščic, ki so seveda imele kar nekaj sladkorja, a jih je kmalu nato pozabil in bil z novo dieto popolnoma zadovoljen. Zanimiv stranski učinek spremembe je bila tudi nenadna odsotnost obsesivno kompulzivne motnje puljenja lastnih las ter njihovega žvečenja, dejanja do zdaj neopaženega v divjini. Se pa Mihaelovi skrbniki niso ustavili zgolj pri prehrani, z večjo količino zelenja so mu tudi spremenili kletko, da je bila bolj podobna divjini. Pa tudi osvetlitev se je po novem bolj skladala z naravno.

In česa se lahko naučimo iz zgornje zgodbice? V času, ko mislimo, da vse vemo in da poznamo rešitve za vse težave in probleme, ki nas težijo? Mislim, da smo malce izgubili kompas in se ne zavedamo popolnoma, kako neprilagojeni na današnje okolje smo. Tako kot Mihael ni bil prilagojen na okolje, ki smo mu ga ponudili v ujetništvu, kljub dobršnemu delu podporne znanosti. Ne zavedamo se, da smo tudi mi tisti, ki smo v živalskem vrtu, v kletkah, ki si jih sami gradimo, in s hrano, ki si jo sami izdelujemo.

Zanašanje na znanost, da nas bo oskrbela s tisto ultimativno prehransko randomizirano in s placebom kontrolirano študijo, ki bo odgovorila na naša vprašanja o prehrani in pokazala optimum, je nesmiselno. Ne bo je. Nikoli. Morebiti res ne vemo do potankosti, kaj smo tekom našega razvoja jedli, gotovo pa vemo, česa nismo: predelanih žitaric, sladkorja in predelanih rastlinskih olj. Morda bi bil to pravi začetek za približanje prehrane našim genom, da bi, tako kot Mihael, postali podobnejši našim divjim prednikom, vsaj kar se zdravja tiče. Vsekakor pa je pomemben prvi korak: zavedanje, da sedimo na postaji ZOO.

***

Klemen Rojnik je jedec, triatlonec in farmacevt.

V vlogi avtorjev naših kulinaričnih blogov, ki vam jih serviramo vsak četrtek ob 15. uri, mu družbo delajo še:

- Teja Kuk, socialna delavka, prostovoljka in vodja projekta Skuhna

- Alja Dimic, prehranska terapevtka, Center Holistic

- Gorazd Potočnik, slaščičarski mojster, Sladkozvočje

- Marko Jamnik, fotograf, pisec pivovarskega bloga in kmalu tudi čisto pravi pivovar.

- Uroš Štefelin, kuhar in gostinec, Vila Podvin