Nedelo izbira: Pri planinskem orlu, Stahovica    

Slovenci imamo radi divjačino. Tako kot imamo radi domače gostilne, nedeljska kosila, majhne cene in velike porcije, krušne peči, družinsko ozračje in vonj po praženem krompirju. Zato, če je vse to, je še boljše, če je namesto goveje juhe gamsova in namesto telečje pečenke medvedova. Ker potem si lahko ata naroči priželjc, mama rajželjc, ta mladi pa načrtujejo ohcet. Divjačina pod budnim orlovim očesom, pri vhodu v idilično dolino Kamniške Bistrice.

Za sosednjo mizo je bilo družinsko kosilo. Mama, oče, srednješolki in osnovnošolec. Nedeljski izlet iz mesta, da ni vedno enako in da smo vsaj enkrat vsi skupaj … Koliko takšnih družinskih kosil se v slovenskih domačih gostilnah zgodi vsak vikend? A za tisto sosednjo mizo je bilo vseeno drugače! Pogovarjali so se, smejali in jedli … Pravzaprav so počeli ravno to, zaradi česar so prišli … Na mizi ni bilo niti enega telefona, nihče se ni kujal, nihče ni bil tiho, otroci niso sit­narili, starši niso bili sitni. In ko so pojedli, ko je oče že plačal, ko je natakarica že dobila napitnino, se je sin še nečesa spomnil: »Ati, lahko še en štrudelj?« Zmazal ga je čez polovico, potem pa sta mu še sestri priskočili na pomoč.

Lahko po tem kulinarični kritik še pove svoje mnenje? Če pa je domača gostilna namenjena prav in zgolj temu – da gremo tja na družinsko kosilo, se pogovarjamo, veselimo in dobro najemo!

To se okusi

Planinski orel, »kjer kuhajo še na starem ognju«, je domača gostilna, ki se ji že zunaj vidi, da nimajo le osem nedeljskih kosil. Nova fasada, dvorana za poročna slavja, osem sob, savna in jacuzzi, na topli lončeni peči pa rogove na stenah opazuje nagačen planinski orel. Gostilna, ki je znana po divjačini, torej, kar se bere dvojno. Če niste dovolj radovedni, so na jedilnem listu suha gamsova salama, pečenica, krvavica, kuhana jelenova klobasa, jurčki z ajdovo kašo in srnin golaž s kruhovim cmokom. V tem primeru je goveja juha z domačo zakuho, gobova je kremna, postrv je po tržaško, file kovača je s prilogo, biftek je z jajcem, piščanec je ocvrt, meso na žaru je mešano in v palačinkah so marmelada, čokolada ali limonov sok.

Če pa ste radovedni – kar je tudi v domačih gostilnah, kjer se sicer vedno odločate le med svinjsko in telečjo pečenko, priporočljivo –, potem vam natakarica reče: »Želite poetičnega?« Potem narezek ni za gosta, temveč za planinskega orla, postrv je, kot jo pripravljajo v Trstu, pleskavica je mesna tortica, nad kuharjem pa leta planinski orel in ga opazuje, ali je zelenjava z ekološke tržnice v Kamniku in kaj tudi s hišnega vrta, ali so moke, kaše, zdrob in ješprenj iz ekološke pridelave in ali je meso (Meso Kamnik, Nimrod) kontroliranega slovenskega porekla. Ah, pa še nekaj: »Ocvirke delamo sami. To se okusi!«

Zato se ne pustite premotiti radiu Krvavec, ki vam bo nad glavo spuščal oglase in poročila, tudi se ne zmedite ob krožnikih, ki bodo poslikani z rdečimi paprikami, oranžnimi mandarinami, zelenimi olivami in rumenimi limonami. Prave Orlove specialitete so gams v lovski omaki, dušeno stegno divjega zajca z gozdnimi jagodami, medved v brusnični omaki, po naročilu pa še pečene fazanove prsi na jabolčni čežani in pečen divji prašič v pomarančni omaki! Če je na Gorenjskem Matiček (Kranj) znan po divjačinski kreativnosti in drugačnosti, je Planinski orel v Stahovici po divjačinski tradicionalnosti. Tja greš zato, ker veš, kaj boš dobil.

Jutri bo post

Ob suhi gamsovi klobasi, ki prijet­no sladi, tudi zaradi sirupa smrekovih vršičkov, je še trnič, parmezanasto sušen skutni sir z Velike planine, ki je zmešan s smetano. V gamsovi juhi, ki je pri Orlu hišna kot drugje goveja, je vložek iz štrudlja, v katerem je med palačinkinim testom kuhano gamsje meso. Bistra juha bi bila posebnost, če bi ji chef Janez Uršič namenil še kaj več od navadne jušne skodele. S posebnostmi se je treba hvaliti, ne pa salamo le zložiti na okrogel krožnik ter z endivijo s krompirjem in ocvirki do vrha napolniti skledo.

Pri hišnih žlikrofih, ki jim pravi stiskač, to chef sicer doseže s posteljico, ki jo naredi iz julien (rezano na tanke trakove) zimske zelenjave. A je vseeno glavni nadev, saj je pod debelim testom sočna ajdova kaša. Kar jed nadgradi, je celoten okus, ki vključuje tudi teksturo in aromo. To ni italijanska pašta, temveč slovenska testenina!

Ker je divjačina v gozdu in ne na trgovskih policah, je prav, da se ponudba v Planinskem orlu prilagaja lovski sreči. Zato nič hudega, če je po gamsji juhi še gamsja pečenka, saj je meso mehko, omaka sladka, prilog pa za cel nedeljski repertoar. Sirov štrukelj, ajdovi žganci z ocvirki, kruhov cmok, po takšnem kosilu bo jutri post!

Poleg divjačine pa imajo tudi drobovino. Tudi pri njej chef ostaja klasičen, zato je posebnost že v tem, da jo imajo … Priželjc je bil sveže ocvrt in to je zadoščalo. Dovolj za radoved­nost, češ pa ga pokusimo, kaj več chef Uršič prepusti tistim, ki so bolj ustvarjalni.

Rajželjc (del bele telečje drobovine, iz tankega črevesa z oporkom in pečico) je na Gorenjskem največkrat kot potica, kuhan, sesekljan, zmešan z namočenimi žemljami in pečen. V Planinskem orlu je za primerjavo enkrat v ruladi in drugič v mrežici, z naravno omako in pisano sezonsko zelenjavo. Najbrž bi drugačen marketing jed nadgradil, a tukaj je pač tako kot na veliki, množični poroki. Hrana je zato, da nasiti, njeni okusi pa zato, da se vmes brez težav pogovarjamo levo in desno. Če se po jabolčnem zavitku, v katerem so tudi višnje, in suhih slivah, ki so nadevane s trničem, nato pa ocvrte in namočene v vinski šodo, še zavrtimo, pa še boljše.

Zakaj obiskati?

Planinski orel z vsakim krožnikom pokaže, da je klasična slovenska družinska domača gostilna. Zaradi tega je v 70. letih tudi zrasel do manjšega hotela, ki vabi na lepote Kamniške Bistrice in kamniške okuse. Vztrajajo pri tistem, kar znajo in kar so njihove (divjačinske) specialitete. S prijaznimi cenami, široko ponudbo in ščepcem poetičnosti, z dodatno pomočjo prenočišč, urejenosti, savne, poročnih slavij in okrepčevalnice na Svetem Primožu nad Kamnikom je Orel zanesljiva stalnica v ponudbi Okusov Kamnika. Tudi zato ti niso le trenutna turistična akcija, temveč so dejansko poživili kamniške gostilne. Ko obiščeš eno, si jih poželiš še več.

Prihodnjič: Gostilna Repnik, Vrhpolje pri Kamniku