Tiskane izdaje
Kakšen je občutek, ko zagrizneš v vajino potično torto? Okus: potica, videz: torta. Ali ni to malo hecno?
Na prvi pogled deluje konkretno hecno, ko pa zagrizeš vanjo, se šala porazgubi v bogatem okusu, v katerem prevladajo orehi. Sicer pa se lahko tudi potratna potica peče v okroglem pekaču, nastala potica pa je podobna najini.
Se lahko biskvit prepeče? Pri tem receptu ga namreč najprej spečemo kot takega, potem pa še povezanega v torto. Kako bi to naredili še preprosteje, brez peke v drugo?
V tem primeru se biskvit ne prepeče, ker ga izdatno namočimo, obdajata pa ga sočni kremi. Med drugo peko mu je tako le prijetno toplo. Sicer pa je ponovna peka biskvita zimzelena taktika, ki se uporablja tudi pri potratni potici. Pri njej pečene biskvite skrijemo v vzhajano testo, nakar gredo spet na sončenje v pečico. Bližnjic pa pri tej torti žal ni. Če biskvita ne bi spekli vnaprej, bi se poslovili od lepo ločenih plasti in primerne zapečenosti. Orehov nadev je namreč gostejši od biskvitne mase, na katero ga vržemo, zaradi česar bi se pogreznil in nastala bi sladka zmešnjava v obliki sumljivega šarklja.
Kaj je bila, če se spomnita, najbolj nenavadna potica, kar sta jih kdaj naredila ali okusila?
Za predlansko veliko noč sva v potico stlačila kar piškote oreo. Drzni eksperiment se je končal s stampedom domačih, ki so za seboj pustili le prgišče drobtin. Komaj čakava, da jo spet pripraviva!
Vedno imata tudi recept, ki mu odvzameta kalorije: tole francosko solato naj napademo kar z zajemalko, pravita. Pa je okus res enak?
Levji delež okusa v francoski solati prispeva majoneza, in če njo spodiš, ostane velika luknja. Tale solatka je bolj sveža in kiselkasta in se pošteno trudi postaviti ob bok mastni, a slastni klasični francoski. Tu ne gre za boj med njima, ampak za okusno alternativo, ki ne teži s slabo vestjo ob pridnem nabiranju špeha.
Pohvale za idejo, kaj naj s preveč stepeno smetano: pehtranovi razpokančki bodo za ljudi, ki ob veliki noči ne morejo brez okusa pehtrana. Imam občutek, da sta imela tudi vidva največ veselja z njimi.
Seveda, pri nas doma smo vsi pehtranovi privrženci, zato ga z veseljem tlačiva v raznovrstne sladice, pa tudi v slane jedi. Poleg res dobrega okusa, s katerim nas hrustljavo razvajajo, se razpokančki ponašajo s preprosto in zabavno izdelavo.
Kaj bosta postregla, če na velikonočni ponedeljek, ko je to pravzaprav tradicija, dobita množico gostov?
Po resnici povedano se bova na velikonočni ponedeljek najverjetneje pustila streči. Ker je dela prost dan, ga bova izkoristila za kulinarično obarvan potep po naši simpatični deželi. Bova pa v nedeljo zdaj že tradicionalno pripravila alelujo – juho iz repnih olupkov in ocvirkov. Tradicijo kuhanja te manj znane slovenske velikonočne jedi je Tjaša prevzela po pokojni babici. Takoj za krožnikom velikonočne župe pa bomo itak vsi napadli druge praznične dobrote.
Tjaša in Blaž nazdravljata za velikonočno obloženo mizo. Foto: Tjaša Vede in Blaž Mikuljan/Midvakuhava.si
Ob toplejšem vremenu postaja najin žar vedno bolj nestrpen in nenehno vdira v najine misli. Kar naj teži, mu bova že podkurila. Za kazen pa še kakšen steak vrgla nanj.
