Odprta kuhinja: Lectova srca, ki so premamila tudi kralja in kraljico

Gostilna je bila od nekdaj kraj srečevanja, kamor ljudje niso prihajali le zaradi krepčila ali oddiha, ampak tudi izmenjat informacije. Gospodar in njegova družina sta skupaj z gosti ustvarila dušo gostilne, ki je s tem soustvarjala dušo kraja. Zadnjega četrt stoletja Jože in Lili Andrejaš beležita zgodbe gostilne Lectar v Radovljici, ki že skoraj dve stoletji privablja goste od blizu in daleč.

Dober glas seže v deveto vas, je znano slovensko reklo, glas o gostilni Lectar pa je očitno segel še precej dlje. Tudi na sever Evrope, od koder sta prišla njena najimenitnejša gosta, norveški kraljevi par, kralj Harald in kraljica Sofija. Knjiga gostov, ki sta nam jo pokazala Jože in Lili Andrejaš, razkriva, da so gostilno obiskala številna znana imena iz sveta glasbe, filma, športa, pa tudi politike in da je res pravo srečevališče ljudi z vseh vetrov.

Še posebno radi so k njim prihajali ruski politiki, je povedal Jože Andrejaš in omenil nekdanjega premiera Nikolaja Kasjanova in prvega ruskega zunanjega ministra Andreja Kozireva, pogostili so tudi nekdanjega generalnega sekretarja Nata Javiera Solano, nekdanjega predsed­nika evropske komisije Jacquesa Delorsa, nekdanjega košarkarskega zvezdnika Vladeta Divca, pa nekoliko eksotično miss Bocvane (leta 1998) Earthen Mbulawa ter gosta iz Izraela – ki se je pisal Lectar. V knjigi vtisov ne manjkajo niti zapisi znanih Slovencev. Posebno sta ponosna na čestitko, ki sta jo leta 1999 ob obletnici poroke prejela iz Bele hiše v Washingtonu.

V času obiska predsednika ZDA Billa Clintona v Sloveniji leta 1999 so v gostilni Lectar obedovali spremljevalci ameriškega predsednika. »Z gosti rada poklepetava in tako sva jim povedala, da ravno praznujeva obletnico poroke,« je pojasnil Jože Andrejaš. Na dogodek sta že skoraj pozabila, ko sta čez dobre tri tedne prejela pismo iz Amerike in ga nejeverno odprla, saj je bila na ovojnici natisnjena slika palače ameriškega predsednika. Presenečenje je bilo precejšnje: ob obletnici jima je dobre želje poslal sam ameriški predsedniški par, Bill in Hillary Clinton. Pismo sta uok­virila in ga obesila na posebno mesto v sprejemnici gostilne, kjer je na ogled vsem obiskovalcem.

Kaj je odkrila Sunita Williams

V Radovljici je bil Roger Moore, ki tja ni prišel kot filmski James Bond, ampak kot ambasador Unicefa. Njegovi sprem­ljevalci so ga hoteli peljati v dobro slovensko gostilno in so izbrali gostilno Lectar. Bil je šarmanten in zelo prijazen gospod, se spominja Lili Andrejaš, ki iz izkušenj ve: »Veliki ljudje so vedno dostopni.« Hiša sama izbira svoje goste, in kdor ji ne paše, ga preprosto ne spusti noter, pravi Jože in pristavi, da se ji včasih kdo tudi izmuzne. »A nič ne de, tukaj smo zato, da gostu postrežemo. Ni pomembno, kdo pride, vsakega želimo osrečiti, z odnosom, prijaznostjo, s hrano,« skrivnost razkrije Jože.

Vesela sta, da jih je obiskala ameriška astronavtka slovenskih korenin Sunita Williams, ki jo je pripeljal župan Bleda Janez Fajfar. Blejski župan nasploh rad pripelje svoje goste v Radovljico, saj jim postrežejo predvsem s tradicionalno slovensko hrano. Astronavtka Sunita Williams si je tako kot številni drugi obiskovalci ogledala lectarski muzej, v katerem zadnjih devet let obujajo tradicionalno izdelavo lectovih src. Bila je zelo dobro razpoložena in je v muzeju na domačo slovensko glasbo v sproščenem ozračju zaplesala z blejskim županom, se spominja Lili Andrejaš. Po obedu, ki jo je navdušil, pa je v knjigo gostov zapisala pohvalo: ne le gostilni Lectar, ampak slovenski kuhinji nasploh. »Zdaj vem, zakaj moja mati in sestra tako dobro kuhata – ker sta Slovenki,« je spoznanje razkrila Sunita Williams.

Kralj pri nogavičarju, predsednik pri fotografu

Za Andrejaševima je 25 težkih in hkrati izpolnjujočih let, pravita. Hiša stoji že več kot 500 let, gostilno so odprli leta 1822 in je bila dolgo znana po golažu in vinu ritoznojčan. Iz pozabe sta potegnila stare, preproste zgodbe, pa tudi kuharske recepte, oživili so lectarsko delavnico in sobe za goste. »Oba izhajava z vasi,« je povedal Jože Andrejaš. »Jaz sem prišel z Dolenjskega, Lili pa iz Idrije.« Tako je nastala za goste ena najbolj priljubljenih jedi, golaž z žlikrofi, pripravljajo pa še različne druge specialitete, denimo zajca v ložu (gnezdu), ajdove krape, gostom ponujajo kmečko pojedino, žgance in podobne dobrote iz domače zakladnice.

Zaradi sob, ki so jih gostom začeli oddajati leta 2008, je Radovljico obiskal norveški kraljevski par. Zgodba se je začela dobro leto prej. Takrat je Jože skupaj s predstavniki Radovljice in še petih drugih krajev iz Gorenjske ter strokovnjaki kulturnospomeniške stroke odpotoval na Norveško, kjer so jim predstavili primere dobrih praks pri urejanju starih mestnih središč. Norveška je namreč zagotovila denar za obnovo starih mestnih jeder (znan kot norveški finančni mehanizem). »Takrat sem gos­titeljem predstavil oživljeno lectarsko delavnico in omenil, da načrtujemo ureditev sob za goste. Čez leto dni je sledil obisk norveške delegacije v Radovljici in so bili prijetno presenečeni, ker so bile sobe že narejene. Zato nas je pozneje med obiskom v Sloveniji obiskal tudi kralj Harald s soprogo kraljico Sofijo,« je začetek kraljevske zgodbe opisal Jože.

Norveški kraljevi par je v Radovljico prišel v spremstvu tedanjega predsednika republike dr. Danila Türka. V gostilni so jim postregli z lahkim kosilom, visoka gosta pa sta se nato za čas popoldanskega počitka umaknila v sobo, ki so jo poimenovali po značilnem radovljiškem obrtniku, nogavičarju. Ko sta kralj in kraljica počivala pri nogavičarju, je bil v sosednji sobi, pri fotografu, slovenski predsedniški par, ki kljub protokolu ni počival. Danilo Türk, se spominja Jože, izhaja iz diplomacije, kjer je protokol treba spoštovati. »A si je tedanji predsednik republike zunaj protokola izgovoril nekaj prostih trenutkov, da bi lahko pozdravil osebje gostilne in muzeja,« je povedal.

V znamenju srca

Pri Lectarju je doma tudi glasba. »Z Vladom Kreslinom, Tomažem Domicljem in tudi z evropskim poslancem Lojzetom Peterletom vedno skupaj zaigramo na orglice, ki jih sicer igram že od mladih nog,« je svojo strast razkril Jože. Tudi pred drugimi gosti rad nastopi. Tako je znano ameriško melodijo Orange Blossom Special zaigral ameriškemu senatorju slovenskih korenin Tomu Harkinu (njegova mati je bila iz Suhe pri Škofji Loki). Po glasbenem nastopu ga je Harkin vprašal, ali bi jo hotel zaigrati tudi onkraj velike luže. »Povabilo sva sprejela in sva si nato ogledala Belo hišo, najin gostitelj pa nama je omogočil tudi ogled kongresa in senata,« je povedal Jože, ob tem pa še razložil, kako je senator z družino sploh našel gostilno Lectar. V Sloveniji in Radovljici je bil že pred več kot 20 leti, med obiskom leta 2013 pa se je spomnil, da je bil v gostilni, ki se mu je v spomin vtisnila po srcih. Tako je dvajset let pozneje spet odkril gostilno Lectar, lectovo srce pa še naprej ostaja zaščitni znak hiše.