Odprta kuhinja ManuElle

Morska hrana in azijske jedi iz voka so njena specialiteta in tudi okvir, znotraj katerega se v kulinariki najraje giblje.

#1 VOK. Sedemindvajsetletna pevka, ki nastopa s svojim umetniškim imenom ManuElla, v kuhinji preživi veliko časa. Kuhanje jo sprošča in napolni z energijo. Tisto duhovno, pa tudi to, čisto zemeljsko. Skuha si namreč tisto, kar ima rada in kar lahko zaužije. Že v srednji šoli je ugotovila, da ji kravje mleko ne ustreza, pije tako zgolj riževo, mlečnih izdelkov pa se izogiba. »Sploh pred nastopi in vajami, saj ti izdelki, med pevci je to že dobro znano, povzročijo dodatno sluzenje glasilk, ki zaradi tega ne morejo delati, kakor bi sicer. Ne smejo biti ne presuhe ne prevlažne.« Vok uporablja vsak dan. Skoraj vsako kosilo je iz voka - zelenjava, piščanec, mongolske izvedbe s porom, kozicami tako in drugače. Svojemu partnerju Marjanu rada pripravi eno njegovih ljubših jedi, lignje po egejsko, z vinom, česnom, pelati, peteršiljem in z dodatkom pirinih drobtinic. Odlična specialiteta, če imaš dobre lignje, in v bližnji trgovini dobita prav takšne. V voku rada pripravi zelenjavo, piščanca in kozice, s katerimi pogosto obogati solato, ki jo imata prav tako oba zelo rada. »Mora pa biti z bučnim oljem in česnom,« se nasmeji Manuella.

#2 OSNOVA ZA KUHANJE. Rezalna podlaga, nabrušeni noži in česen, čebula, predstavljajo obvezno opremo v kuhinji za Štajerko, ki zdaj že vrsto let živi v Ljubljani. Sploh brez česna ne more. Uporablja ga povsod, kjer le lahko. Pa naj bo jed iz voka ali pečice ali zgolj solata, ki si je brez česna ne more predstavljati. Kupuje takšnega iz bio pridelave, saj je ugotovila, da je resnično boljši od navadnega. »Nasploh sem ugotovila, da so živila z oznako bio v resnici boljša, okusnejša. Včasih sem mislila, da so zgolj dražja, ampak ni res. Razlika je očitna,« nam pove pevka. Meso pripravlja in uživa zelo redko, pa ne zato, ker bi se tako odločila, ampak ker ji ne prija. Sploh pa je ne boste videli jesti svinjine. Obožuje recimo sarajevske goveje čevapčiče. Ko je potovala po Bosni, so jo čisto začarali. »Tudi tukaj, v Sloveniji, najdeš odlične,« nam zagotovi. V svojem natrpanem urniku in s svojo gurmansko žilico par rad poje kosilo tudi v kakšni skrbno izbrani gostilni. »Res nama je pomembno, kje in kaj pojeva. Redno si vzameva tisto urico, ko popolnoma odklopiva dogajanje okoli sebe in se posvetiva drug drugemu in hrani,« resno pove sogovornica.

#3 SOL in POPER. Manuella in Marjan sta partnerja osebno in poslovno. Skupaj ustvarjata in sta zaveznika v pravem pomenu besede. Par sta že tri leta, v skupno gnezdece pa sta se preselila pred letom in pol. Sosedi so zelo uvidevni in pustijo, da ustvarjata, kolikor hočeta, ko je Manuella zmagala na Emi, pa ju je na vratih čakalo sporočilce: »Iskrene čestitke za zmago, sosednji vhod!« Ja, njuno življenje je, pravita, zdaj bolj kot kdaj prej, začinjeno. In tudi takšno kuho ima glasbenica rada. Začnemo pri soli. Himalajska je menda veliko bolj zdrava. »To je morska sol, ki je nabrana v Himalaji,« pove. »Okus je enak, le barva je malo bolj rožnata. Uporabljam jo povsod in za vse,« še doda. Prav tako je s poprom - uporablja mešanico celih zrn z mlinčkom. Všeč ji je začinjena hrana, v omari tako pokaže kari, kurkumo, ingver, sojine omake, včasih uporabi tudi začimbno sol, recimo čemaževo, v kuho pa poskuša kar najbolj vplesti tudi cimet, »dodam ga v vse bolj sladke jedi, saj je izredno zdrav«, pove. Sol in poper pa ne manjkata niti v poletni Manuelini osvežitvi - grškem tzatzikiju s kumaricami, česnom in jogurtom.

#4 PEČICA. Je redno v uporabi. Iz nje zadiši po brezglutenskem kruhu, ki ga Manuella umesi sama. To je tisti recept z vinskim kamnom. Ja, gluten, ugotavlja, težko prenaša. Sploh po pšenici je zelo napihnjena, zato naredi raje pirin kruh. Tudi testenin zaradi tega ne mara preveč, če že, si tu in tam privošči ajdove. Prav tako v pečici pogosto pripravi lososa, ki ga z užitkom pojesta v kombinaciji z zelenjavo iz voka. Rada se igra z okusi, kuhanje ima nekako v krvi in tudi občutek za razmerja ima. Rada improvizira, seveda pa tu in tam pogleda tudi za kakšnim receptom na svetovnem spletu. Zdaj, s pomladjo in prebujanjem narave, se veseli receptov za zelene smutije, ki si jih privošči predvsem za pozen zajtrk. Ta ji polepša dan, in če le lahko, si zanj vzame dovolj časa. Tudi kavica zjutraj ne manjka. Njena priprava pa je prav tako povezana z razpoložljivim časom. Če ga je dovolj, si raje naredi turško, seveda obvezno z riževim napitkom, drugače pa uporabi avtomat za kavo. Pozneje si privošči še kakšno, več pa je ne potrebuje. »V nasprotju z Marjanom, ki se s kavico kar rad pocrklja,« se nasmeji Manuella.

#5 GLASBA. Je bistveni del njunega življenja. Brez nje ne moreta, niti v kuhinji. Umetnica pravi, da je hrana še boljša, če je narejena ob dobrem taktu in melodiji. Tudi zapleše v kuhinji in kaj zamrmra, poje ne, saj hrane ne želi »popukati«, v svojem savinjskem narečju pove nasmejana pevka. Kitara zdaj krasi steno ob kuhinji, poleg klaviatur je bila pomemben element pri nastajanju letošnje evrovizijske zmagovalke, s katero ManuElla maja potuje v švedski Stockholm. Skladba je nastala prav v njunem gnezdecu, in ko sta dokončala še zadnje takte, je bila Manuella tako vznesena, da je želela proslaviti, kakor je treba. Takoj sta skočila še v trgovino in kupila vse potrebno za odlično večerjo, s katero sta si zaokrožila glasbeno navdahnjen dan. Drugače večerje ne jesta, ker je njun urnik prilagojen večernim nastopom, poznim zajtrkom in kosilu ob štirih popoldne. Manuella zelo pazi, kaj zaužije, saj je precej »občutljiva«, kot pravi sama. »Poleg tega je pomembno, kaj poješ, tudi zato, da ostaneš zdrav pri vseh naporih, ki nas čakajo vsak dan.«