Odprta kuhinja: Meni v zelenem

Sveže nabran regrat iz krtin negnojenih travnikov in njiv nam je skoraj vsem prirasel k srcu. Tudi vam?

Objavljeno
26. marec 2017 00.42
Saša Drobnič Škrjanec
Saša Drobnič Škrjanec
Kaj bomo kuhali za vikend? Jaz sem nabrala nekaj zgodnjepomladnega plevela v vseh odtenkih zelene. Presneti mladi pleveli so v trendu, saj je barva leta 2017 po izboru družbe Pantone ravno pomladno zelena (#greenery).

Pomladno zelenje in prvi dišeči cvetovi so nam vsem vir brezmejne radosti. Sveže nabran regrat iz krtin negnojenih travnikov in njiv nam je skoraj vsem prirasel k srcu. Ponavadi prisegam na kombinacijo z vročimi ocvirki, domačim jabolčnim kisom in sveže kuhanim lanskim fižolom. Tudi kuhan krompir in trdo kuhano jajce ga fino zmehčata in iz njega izvabita najboljše. Zadnji izdihljaji regrata pa so najboljši v družbi hobotnice, pravega italijanskega balzamika in prvih slovenskih jagod.

Ampak to ni vse, kar nam narava slastnega ponudi spomladi. Večino prav finih rastlinic pohodimo, uničimo ali oplevemo, nekatere nam vse leto na vrtovih kodrajo živce z neobrzdano in neukrotljivo rastjo. Navadna regačica je večino leta grozna nadloga, spomladi pa je lahko prava uspešnica na krožniku s svojo sveže zeleno barvo – nabiramo kar se da mlade, še delno zaprte liste, njena začimbna aroma pa bo spodbudila našo prebavo. Navadna zajčja deteljica je lepa in prijetno kiselkastega okusa. Mladi fini lističi navadnega rmana so močnega okusa, zato jih dodajamo le toliko, kolikor nam ustreza. Potresite jih tudi po juhah in na kuhan ali pečen krompir namesto peteršilja. S krompirjem se dobro druži bršljanasta grenkuljica, ki je trpko grenkastega okusa. Tudi lešniki so ji fin duet. Pogosteje v spomladanski kuhinji gotovo uporabimo koprive, čemaž, trobentice in vijolice. Med mojim zelenjem pa se je znašel tudi grandičel, ki je podoben regratu in ga od nekdaj uporabljajo v Istri, saj pregovorno med staroselci bogati kri in čisti črevesje. Celo pojejo o njem: »Oj, solata grandičel, daj mi, majka, sojo hčer …«

Kako presenetljiva imena imajo lahko naše rastline, dokazuje navadna zvezdica ali bolj poznano kurja črevca. Kaj ni imenitno ime? Si predstavljate slavnost­ni meni za visoke goste in surova kurja črevca v solati kot predjed? Ta črevca so prav fin dodatek pomladnemu listnatemu zelenju na krožniku z okusom, ki spominja na mlečno koruzo. Vsebujejo dvakrat več železa kot špinača, vitamina C pa še enkrat toliko kot limona.

V aprilu se lahko na jedilniku znajdejo tudi rosno mladi listi lipe in bukve, kislice, ozkolistnega trpotca. Tudi mehki smrekovi (borovi, jelkini in macesnovi) vršički niso samo za v žganje. Vendar pozor pri vseh zgoraj naštetih plevelih in zelenju – če rastlin ne poznate stoodstotno, jih raje pustite rasti. Ne bi bilo dobro, da po zelenem obedu pozelenite od slabosti in kake zastrupitve.

Tako: divjo solato sem pustila kar se da čistih okusov, dodala sem le sladkast koromač, oreščkasto noto lešnikov in bučnih semen, pa šparglje, da vse skupaj lepo zaokrožijo. Divja solata je res divja z okusi, sama sem najbolj okušala vonj (!) rosnega gozdnega mahu. Ga najbrž ni otroka, ki bi bil navdušen nad današnjo izpeljanko pice, ampak s koščki zapečene grške fete je kopriva prav razkošnega okusa za odrasle. Rostbif s svežim čemažem in brokolijem je elegantna kombinacija s sveže zmletim poprom. Povem pa nekaj na uho: poskusite v mlinček med poper natresti suho naribano limonino lupinico. Na avokadovo sladico sem dala fotogenične dišeče vijolice, lahko pa bi se tam zaradi bogatih oreščkastih pistacij znašla tudi kurja črevca.