Odprta kuhinja: Na pot z otroki

Na potovanjih in izletih so otroci kar naprej lačni, sem odkrila tekom let. Tu je moj seznam priporočil med vožnjo.

Objavljeno
15. april 2016 20.53
Mojca Koman
Mojca Koman
Izkušenj s potovanji v daljne kraje z majhnimi otroki nimam. Tudi z letalom ne potujemo prav pogosto. Seveda pa hodimo na izlete z avtom ali vlakom, osvajamo vrhove, kolesarimo. In kar sem odkrila v vseh teh letih, je to, da so otroci kar naprej lačni. Kar naprej in še pogosteje, kadar smo stran od doma. Tu je moj seznam priporočil za take primere.

Obvezna oprema na potovanju
Brez žličke, slinčka, vlažilnih robčkov ali vsaj navadne bombažne krpice in nekaj vode ne grem od doma. Voda v plastenki ni le za pitje. Je tudi za umivanje žličk in umazanih ustec ter za čiščenje ran na potolčenih kolenih.
Med mojo obvezno opremo spada še vrečka grisinov, krekerjev, jabolčni čips, suho sadje ali kaj podobnega, kar je vedno na dosegu roke. Tudi v avtu. Nikoli se namreč ne ve, kdaj bomo obtičali v koloni za nekaj ur.

Kozarci v različnih barvah.
Da bi vsi pili iz iste plastenke ali čutarice, sem opustila že davno. Ozek vrat plastenke je prehud izziv še petletnikom in velikokrat se zgodi, da jim kaj uide nazaj, kar je bljak. Ali ima vsak svojo (tako vsaj vem, koliko so zares spili) ali si pijačo iz skupne zaloge nalivamo v barvaste kozarčke sproti. Posebno kadar je kdo smrkav (skoraj vedno je kdo), ima zato res svojo plastenko ali svoj kozarec točno določene barve.

Brez pribora sem »bosa«
Že res, da gre pašteta na kruh tudi kako drugače, ampak jabolko je veliko laže narezati z nožem. Na pot vzamem pribor, ki ga ni škoda. Lahko je plastični, kovinski z barvnim ročajem, tisti za kampiranje ali v skrajnem primeru plastični za enkratno uporabo. Domač jedilni servis pa naj ostane doma. Oh, kakšna težava je bila nekoč na gorski koči z nožem, s katerim sem razkosala jabolko po ričetu; hja, gladko sem ga pozabila na krožniku in so ga odnesli … Od takrat gredo z menoj le vpadljivi barvasti, kupljeni posebej za izlete, in za zdaj jih še imam.

Noži za ženske nohtke
Všeč so mi noži s pripadajočim etuijem (tokom), v katerega vtaknem očiščeno rezilo noža. Tako mi nikoli ne preluknja vrečk v nahrbtniku in ni nevarnosti, da bi se kdo po nesreči porezal … Slišim vas, a se ne dam. Zložljivi vojaški noži so bolj za moške s krepkimi in debelimi nohti. Za moje nežne je prevečkrat boleče slabo končalo.

Posode
Zame najbolj uporabne so oglate, ki se lepo zlagajo in je mogoče njihov volumen dobro izkoristiti. Novost zadnjega leta je posebna škatla za sendviče, v katero zložim dovolj sendvičev za našo družino, čvrsto pokrijem s pokrovom in za ovijanje posameznega ne potrebujem več folije. V podobne škatle pospravim tudi jabolka, banane, breskve, korenček, redkvice …

Na potovanjih ni težav s sadjem
Jabolko je najbolj trpežno, obstojno pri nihanju temperature (vroče, mrzlo) in trdno (banano je bolje imeti v posodi, da se ne potlači). Nežno poletno sadje na potovanju nima kaj iskati (razen za krajši čas). Cela melona zdrži dan ali dva, preden jo narežemo. Sprašujete, kako? Plastični pokrov posode je odličen servirni krožnik ali deska, sama posodica pa shrani lupino in semenje do prvega smetnjaka. Seveda, vse to, če le ne potujemo z letalom, kaj šele v eksotične kraje. Takrat in tam veljajo čisto drugačna pravila.

Mami, meni je slabo!
Mleko, jogurt ali sladoled pred vožnjo po ovinkasti cesti za občutljiv želodec niso dobra izbira in se jim velja izogniti. Slabost pa pomagajo krotiti na primer metin čaj ali metini bonbončki.

Z dojenčkom na pot?
Kašice, grisini in še enkrat kašice, da na hitro potešimo lakoto med vožnjo v avtu ali na klopci v muzeju. V trgovinah je izbira velika in pestra, pri domačih pazite na pravila dobre higienske prakse. Če potujete za več dni, naj bodo domače kašice sterilizirane. Sadne so uporabnejše; zelenjavne je večinoma treba segreti. Sem že kje omenila slinček, žličko in robčke? Nujna oprema!

Hrana na vročini
Pašteta in kruh nista težavna, vsaki salami in siru pa poletna vročina po nekaj urah pusti svojo sled. Električne hladilne torbe so za ta namen odlične. Mi je nimamo, zato kupujemo občutljivo hrano po potrebi sproti.

Smo radovedni?
Ne le otroci, tudi mama in ata potrebujeva topel obrok vsak dan, ne nazadnje na potovanju radi preizkušamo lokalno hrano. Lahko smo v kakšni eksotični deželi ali le nekaj deset kilometrov stran od doma in potujemo kot družina, v gostilni naročimo vedno kakšno novo jed ob takšni, ki jo bomo gotovo pojedli.

Juhica je zlata vredna
... za tekočino, minerale in ker jo lahko poje celo naš dojenček. Zelenjavna juha je odlična, ker poboža želodec, podari nekaj zelenjave (ki je na potovanju kronično primanjkuje) in nahrani. Domače gostilnice navadno znajo prisluhniti in včasih skuhajo juhico mimo jedilnega lista; v piceriji boste po mojih izkušnjah prosili bolj ali manj zaman.

Namig: Preveč slano juho v gostilni hitro popravimo z nekaj žlicami vode iz vrča na mizi. In nikar ne pozabite to omeniti natakarju. Po izkušnjah so kuharji zelo hvaležni za pripombo.

Stolček ali mamina kolena?
Veliko mirneje sicer jemo, če imajo vsi otroci svoj stol pri mizi. Pogosto pa najmlajši, tisti do dveh let, v gostilni več poje in manj rogovili, če sedi v naročju pri mami ali očetu.

Naročimo in čakamo, še kar čakamo ...
Starši bodo zadovoljni z gostilno le takrat, ko pri obedu ne bodo izgubljali živcev. Ponekod že vedo, da se mora zato natakar najprej posvetiti otrokom, jim svetovati, kaj imajo danes posebnega prav zanje. V ravno prav velikih porcijah. Potem jim prinese pozdravček iz kuhinje, da se zamotijo, dokler kuhar ne skuha. Navadno se v takih gostilnah ne obirajo preveč in tja se radi vračamo.

Stolov sedem, a le štiri porcije
Otroški meniji pri nas so na splošno suhoparni: dunajski zrezek, ocvrt sir ali kroketi, vse podkrepljeno s pomfrijem, če imate srečo, so na voljo še špageti z mesno omako. Vsega tega se celo otroci po nekaj dneh naveličajo. Mi ravnamo tako: naročimo štiri ali pet normalno velikih porcij zanimivih jedi in dodatne krožnike. In kakšni bi bili lahko otroški meniji? Poglejte med recepte, v katerih so uporabne ideje tudi za doma.

Testenine v smetanovi omaki z lososom
Priljubljena jed mladostnikov; za štiri, priprava 2 minuti, čas kuhanja 10 minut

  • 400 g testenin
  • večji por
  • oljčno olje
  • 500 g fileja svežega lososa brez kosti
  • 4-5 dl sladke smetane
  • sol, poper, eko limona
  1. Najprej spečemo lososa v ponvi in pečenega preložimo na krožnik.
  2. V velik lonec nalijemo vodo, v krop stresemo sol in testenine. Kuhamo jih minuto manj, kot je zapisano v navodilih na embalaži.
  3. Por narežemo in stresemo v ponev. Dolijemo olje in por na hitro popražimo. Prilijemo smetano, jo začinimo z lupinico limone in počasi kuhamo dalje.
  4. Lososu odstranimo kožo, kosti in ga razkosamo, koščke pa vmešamo v omako.
  5. Kuhane testenine damo v omako, po potrebi prilijemo malo vode, v kateri so se kuhale testenine, začinimo, premešamo in takoj ponudimo.

Opomba: Špageti ali rezanci za otroke niso primerna izbira. Špagetov ne zanjo navijati na vilice, zato jih začejo srkati, da omaka škropi vse povprek, razrezani jim uhajajo z vilic. Veliko raje imajo male testenine (polžki, metuljčki, svedrčki). Le zakaj ni mogoče oblike izbrati - mojster Miha za male gradbenike in školjkice za morske vile, mogoče?