Odprta kuhinja: Najboljši zeliščni recepti

Še zadnji izziv pred poletjem smo spravili pod streho: z velikim navdušenjem smo preizkusili recepte za zeliščne jedi, ki ste nam jih poslali. Resda jih je bilo manj kot običajno, kar smo pripisali rahli poletni razpuščenosti, vendar so nas nekatere jedi izrazito navdušile. In po vsem tem času, ko se ukvarjamo s temi akcijami in smo že skoraj vsega vajeni, je to kar vznemirljiva novica. Bomo pa tokrat nagrade poslali samo na tri naslove.

Zmagovalna recepta sta prispela z istega naslova, smo odkrili, ampak se zato niti nismo preveč vznemirjali: Jožef in Mirijam Tavčar sta med najzvestejšimi pošiljatelji in njuni recepti se pogosto prebijejo v finale najboljših pet. Obe jedi, ki sta jih poslala, pa sta izvabili soglasno navdušenje tako komisije mladih kuharjev z BIC Ljubljana, Neli Selan, Tjaše Koren in Jana Mohoriča, ki prispevajo strokovno pomoč vsak mesec, kot v uredništvu, kjer smo seveda tudi zraven, ko se odloča o najboljših.

Prvi in drugi

Tjaša Koren – ste bralci OK navijali zanjo na Masterchefu? – je za slane mafine z zelišči, slanino, hruško in oreščki dejala, da je v tem vse, kar hrana »potrebuje«. Ljubki slani prigrizki, v katerih je vse tako, kot mora biti. Hruška se povezuje s slanino, oreščki so zato, da je bolj zanimivo, ob tem pa so polni kakovostnih maščob in proteinov, zelišča zato, da nad vsem skupaj plava vonj domačega vrta, vonj zgodnjega poletja. In ko vam ob tem povemo še, da se natančno po receptu spečejo tako, da imajo ravno prav hrustljav plašček in mehko, voljno sredico? Zagotovo jih boste poskusili. Mi po pripravi, ki je čisto preprosta, pravzaprav nimamo kaj dodati: recept »stoji« takšen, kakršen je. Ravno prav je kompleksen, da smo ga izbrali izmed drugih podobnih receptov za zeliščne mafine, ki smo jih tudi prejeli. Le navodilo s hruškovo rezino jemljite ohlapno; če so prevelike, na mafin dajte le košček. Ti mafini so zelišča v eni najboljših družb, kar smo jih kdaj spoznali. Zasluženi bon za 120 evrov.

Enako priznanje lahko damo kvašenim štrukljem z meto. Čudovita reč! Mnenja so se nekoliko kresala le okrog tega, ali so preveč sladki ali morda ne, ali je morda testo malo preveč zbito. V resnici si doma nič kaj ne belite glave s tem. Naredite.

Z meto in tudi meliso je tako, da ju je na vrtu nekako vedno veliko. In ti štruklji so dobrodošel način, kako se oboje uporabi v še eni jedi, ki smo je v poletni različici sicer bolj vajeni s pehtranom. Če je treba kaj svetovati, bi pri tem receptu dodali morda le to, da smo zaradi nenatančnega navodila mi po nadevu posuli cele listke mete, vendar bi bilo bolje, če bi jo natrgali ali nasekljali, da bi se okus enakomerneje razporedil po celotnem štruklju. Mladi kuhar Jan Mohorič, ki je recept za finale pripravljal, tudi opozarja, da boste iz sestavin, kot jih navaja Mirijam Tavčar, dobili verjetno preveč nadeva, zato lahko količine po njegovem celo zmanjšate za polovico. Kljub vsemu: s slastjo pojedeno in z veseljem pošiljamo bon za 60 evrov.

Znova polpetki

Na tretje mesto smo uvrstili zeliščne polpetke, ki nam jih je poslala Tatjana Novak iz Murske Sobote. Vse kaže, da smo malo »mahnjeni« na razne ocvrtke, kajti vedno sproti ugotavljamo, da ta tip recepta pogosto izberemo med najboljših pet. Najbrž tudi zato, ker so praktični in okusni ter jih imajo ljudje radi in ker ne zahtevajo filigransko zahtevne priprave.

Tudi ti ocvrtki so bili dobri, še posebno pa nam je bilo všeč, ko smo ugotovili, da si je gospa zamislila in nam tudi poslala celoten scenosled, kako bi bilo lahko videti prijetno poletno kosilo z zelišči: poleg ocvrtkov predlaga polivko s koprcem, zraven solato – in v tej je res pravo bogastvo okusov. Ko siti obležimo v senci na vrtu, pa nam gospa ponudi še osvežilni sivkin ali metin napitek. Tega zadnjega smo tudi pripravili kot še en predlog: pristal je na petem mestu. Je uporaben, ampak v resnici naj tokrat služi kot opomin, kaj vse je mogoče z minimalnim trudom in nekaj skromnimi sestavinami. Objavljamo pa tudi – ker je ravno takšen čas – recept za sivkin napitek. Za povrh.

Na četrto mesto smo – verjetno prav zato, ker zdaj cveti sivka – uvrstili predlog Zore Semm, ki pripravlja rižoto s sivkinimi cvetovi, ki jo postreže s popečenim ribjim filejem. Ideja je dobra, smo se strinjali vsi, hkrati pa bi se vsi rižote lotili na malo drugačen način; sivke bi dali manj, toliko, da bi nad krožnikom »lebdela« kot vonj provansalskega ali kraškega poletja. Kot neka obljuba sonca in vročine lenobnega poletnega dne. Sivkinih listkov ne bi dodajali, ker so se nam vsem zdeli premočni, bi pa rižoto naredili bolj kremasto, in sicer z običajnimi dodatki, kot sta maslo in parmezan. Češnjevi paradižniki lahko po mnenju vseh tudi umanjkajo.

Je pa to dragoceno izhodišče, vabilo k lastnemu eksperimentiranju. Zelišča s svojimi eteričnimi dišavami vsako še tako navadno jed lahko pozdignejo v nekaj čisto drugega. Tako poceni in hkrati tako učinkovito. Pa še to je, da so to ponavadi prav nezahtevne rastlinice in jih je tudi zato lahko gojiti v skromnih razmerah, na balkonu in v lončkih na okenski polici. Potrebujemo jih malo, da z njimi naredimo res kaj drugačnega. Tako nekako kot s temi recepti, ki smo jih sprejemali junija: malo jih je bilo, ampak vsaj mafini in kvašeni štruklji si zaslužijo, da bi se uvrstili v nabor kultnih. Recimo ob pirinih štručkah, tudi enih od zmagovalk našega natečaja, ki jih ljudje še po letu omenjajo in zvesto pečejo.

Julija našega mesečnega izziva ne bo; takrat si vsi zaslužimo počitnice, zato tako kot lani za mesec dni prekinjamo pošiljanje, avgusta pa se vračamo. Namig: tema izziva bo sladka.