Odprta kuhinja: Velika noč v majhnih grižljajih

Teden, ko bo »treba« dokončno pospraviti hišo, počistiti okna, oprati zavese, prelikati prtičke in z vročo vodo osvežiti vse košarice za sobotni blagoslov. In seveda, narediti pirhe, skuhati šunko, speči kruh in potico, če sledimo tradiciji. Veliko dela, veliko hrane, veliko kalorij ...

Zanimalo nas je, če bi bilo mogoče tole veliko noč, ko je vsega prav res veliko preveč, spraviti na neko še sprejemljivo raven. Brez šunke, jajc in hrena najbrž res ne bo šlo, kar sploh ni napak, ampak, je res nujno, da ima celo popoldanska mini pogostitev vrtoglavih 1000 kilokalorij?

Te so marsikomu trn v peti ravno zaradi obveznega »daj, pokusi mojo potico« in podobnih povabil. Če bomo zmerni, ne bo glava bolela in ne bomo se spet razstrupljali in se na silo potili med tekom po Rožniku, kaj šele na težkih napravah kje v telovadnici. Tako bi velika noč postala praznik veselja, ne veseljačenja. Zadnji teden pred njo je pravšnji za razmislek o vsem napisanem.

O kruhu ...

Lahko naredimo obložene kruhke, na običajnem kruhu v velikosti za grižljaj. Uporaben je kruh za toast, dovolj dober pa je tudi vsak običajen kruh. Za bolj prefinjeno obliko in okus poskrbi kruh s semeni in oreščki, recimo s sončničnimi semeni, pistacijami, orehi, indijskimi oreščki. Najbolje pa je, če izberemo ali kar sami spečemo kruh v modelu, ki ga je mogoče prav lepo narezati na kvadratke ali trikotnike. Da vse dobrote stojijo na kruhku, jih povežemo: z lesenim ribniškim ali kitajskim bambusovim zobotrebcem, z dežničkom ali metlico, dovolj uporabna so tudi lesena nabodala, ki jih sicer uporabljamo za poletni žar. Narežemo ali nalomimo jih na pol in z gršim koncem zapičimo v kruhek.

Nekateri kruhu odrežejo skorjico, kar je zlasti lepo, če želimo povsem enako oblikovane mehke kruhke z namazom. Te zložimo in nadevamo v stolpnico in narežemo na primerne oblike. Gre tudi z modelčki za piškote (srčki, krogci, rožicami); v tem primeru naj bo stolpnica iz kruha in namaza z manj nadstropji, drugače bo zelo verjetno razpadla.

Če pozabimo na klasičen slovenski kruh, »obvezne« velikonočne sestavine, to so šunka, malo hrena na kisli smetani in na kocke narezana trdo kuhana jajčka, pospravimo v (nekvašene) tortilje. Tesno jih zvijemo kot palačinko in prečno narežemo za grižljajček velike koščke. Uporaben je pita kruh ali ploski kruh, ki ga poznajo v Sredozemlju, vendar le pogojno, saj je prevelik za en grižljaj.

Namesto kruha

Krekerji in votle pastetke iz listnatega testa so prikupna različica, vendar veliko preveč kalorična za lahko pogostitev. Gre pa taka reč med gosti za med. Votle pastetke nadevamo že pečene in dobro ohlajene, najbolje tik pred zdajci, s kak­šno sočno solato iz naribanih redkvic, kalčkov, po želji jajc, šunke. Dobro se obnesejo žepki iz listnatega testa, kot nadev pa uporabimo kocke šunke, koščke trdo kuhanih jajc, dodamo zelenjavo (kuhan korenček, blanširano zelje, korenje, por) in vse skupaj spečemo v pečici pri vsaj 220 stopinjah.

O mesu in siru

Prekajeno svinjsko meso je najbrž prva izbira za veliko noč, naj bo pust kos stegna (šunka) ali malo bolj masten kos vratovine, ki mu prav tako po domače rečemo šunka. Če ga boste kupili pri mesarju, ga bo zelo verjetno treba doma kuhati približno pol ure na kilogram. V večjih mesnicah nam to delo olajšajo in tako kupimo že kuhano šunko, s čimer se na embalaži radi pohvalijo. Vodo, v kateri se je meso kuhalo, s pridom uporabimo kot neke vrste jušno osnovo za joto ali ričet. S kuhanjem postane meso pripravljeno za uživanje, hkrati pa se izloči del soli, kar koristi v vseh pogledih.

Druga izbira za ta praznik je jagnjetina. Najlepši kosi so rebrni deli, iz katerih oblikujemo krono, čeprav morate biti vešči dela z ostrim nožem ali v zelo dobrih odnosih z mesarjem, da si bo vzel čas in vam meso tako obrezal. Pečeni so paša za oči, primerni za dva grižljaja ali največ tri. Lahko pa druge kose mesa, posebno stegno, poskusite čim bolj izkoristiti, sočno meso narezati na kose in speči v pečici ali v vročem olju kot fondi. Meso naj bo dobro, pikantno začinjeno, denimo z rožmarinom in gorčičnimi semeni. Zraven ponudite pomake. Za spremembo – hrenovo mogoče?

Mladi kozji sir, ovčji ali kravji sir za žar, pogojno kak poltrdi kravji sir ovijemo v tanke in dolge rezine pancete, slanine ali prekajenega pršuta, in prav na hitro opečemo v ponvi. V koščke zataknemo še vejico timijana, rožmarina. V velikostih za grižljaj, in da si ne umažemo rok, na paličicah.

Sladice?

Potica, toliko opevana, veliko dela je z njo, a je nihče noče niti pokusiti, ker je postrežena v prevelikih kosih. Vsi vemo, da je nasitna, in načeloma vemo, kakšen je njen okus. Zato se ji raje izognemo, je nekdo zapisal na spletu. Tudi sama sem že pred nekaj leti odkrila, da lahko iz 600 g moke naredim kar dve potici iz običajno velike potičnice. Sta prav prikupno majhni, mogoče ju je lepo rezati, da ne omenjam lepega okroglega polža, sploh če je potica bogato nadevana, kar imamo praviloma vsi raje.

Za pridih velike noči je dovolj, če naredimo potičke. Torej, v res majhnih potičnicah, ki morajo biti dobro namaščene. Še lažja in preprostejša možnost je, da naredimo tanjše svaljke in potičke pečemo v foliji, kar je preverjena imenitna ideja Andreja Goljata. V tem primeru za pogostitev zlahka pripravimo potice z več nadevi, tako običajne orehove, mandljeve kot slane in sadne. Te so ob velikonočnih dneh pravo doživetje sočnosti in okusov.

Kakorkoli se boste odločili, velika noč je pravi pomladni praznik, ko piko na i naredi primerna okrasitev. Meni letos ugajajo cvetlice, kaj pa vam?