Odprta kuhinja: Veselimo se današnjega finala

Zaradi velikega interesa osnovnošolcev za sodelovanje v projektu Kuhna pa to – letošnja tema je odkrivanje prehranske kulturne dediščine – sta bili na Primorskem kar dve tekmovanji. Prvo v Goriških brdih pri vinarju Belici in drugo v portoroškem Cafeju Central, ki spada pod okrilje hotelov LifeClass. Zdaj nas čaka samo še finale – 15. aprila v Dvoru Jezeršek.

Tekmovalne skupine na dveh sklepnih regijskih tekmovanjih so bile iz geografsko najbolj raznolike slovenske pokrajine. Kobarid, Dobrovo, Dornberk, Ajdovščina, Podbrdo, Izola, Škofije, Sežana ... Šolarji so na najokusnejši način prikazali delček kulturnega značaja strmih pobočij Zgornjega Posočja in ozkih dolin vmes, rodovitne Vipavske doline, vinsko-sadnih Goriških brd, kraškega roba, notranjosti in priobalnega dela slovenske Istre!

Kuhinja non in nonov, tradicionalna ali tista, na katero smo že pozabili in katere temelj je bila polenta z dodatki iz narave, je ponudila pokuhanco s kislim zeljem in kobariške sirkove štruklje ali točfurbo z belo polento in jabolčno frtaljo, pa šimilj s kar tam narejeno klobaso, bleke s šparglji in krompirjevo polento, budlo s kislim mlekom in prešcami, ješprenj z markandelo in šnite v vinu, koščičev močnik in kalamare, polnjene z blitvo, pa ješprenj z zeljem in fižolovko, ajdove žličnike in istrske štruklje, šelinko, panado, sardelni namaz in seveda še kaj – zelo okusnega!

Tresoči se glasovi pred žiranti, med katerimi so bili Zlatko in Meri Mavrič, Iztok Umer, Stojan Ščurek, David Sever, Sašo Jankovič, Štefi Videčnik in Maja Križmančič, so dokazovali, da so se učenci naloge lotili z velikim spoštovanjem in da so si vsi želeli biti najboljši – kar so z izjemo minimalnih odstopanj res bili.

Komisija je bila presenečena nad izjemnostjo štrukljev, za Kobarid najbolj značilne praznične jedi, ki v družbi bolj znanih, orehovih, krasijo tamkajšnjo dediščino. Zvedeli smo, da so jih pripravljali na različne načine, ki so se razlikovali tudi od hiše do hiše, vendar so obdržali skupni imenovalec, po katerem so prepoznavni: obliko! Tudi postopek kuhanja in deloma zabele ostaja enak. Recepti za jed, ki so jo pripravljali le ob izjemnih priložnostih, zlasti ob pomembnih praznikih, so se prenašali iz generacije v generacijo zgolj v ustnem izročilu.

»Jed v sili« so poimenovali šimilj, preprost obrok, ko gospodinja skoraj ni imela več kaj dati v lonec. V Dornberku, od koder prihaja, so mu rekli tudi »netapravi golaž«, saj so s čebulo in nekaterimi dodatki poskusili zavesti jedce ob dejstvu, da v njem ni bilo mesa. Klobasa ali šalam, kot ji pravijo v tistih koncih, je bila dodatek le v posebnih primerih. Tokratni šimilj je obogatila sveža, narejena kar pred našimi začudenimi očmi.

Markandele so za Furlanijo in z njo Brda značilna mesnina. Narejene so iz svinjske drobovine, in sicer pljuč, ledvic, srca, in obogatene z vinom, česnom in redkimi začimbami. V kepe oblikovane in zavite v svinjsko mreno so bile značilne že za antično rimsko kuhinjo. Njihov specifični okus je bil predmet dileme tekmovalcev, kako naj jih tokrat ponudijo, vendar lahko potrdimo, da je jed popestrila dogodek in obogatila znanje marsikoga od nas.

Prisilna gospodarnost in hkrati izjemen čut primorskih gospodinj za kulinarično ustvarjanje, tudi ko je bila shramba prazna, ter ljubezen do prigrizkov ob dobrem vinu so ustvarili panado. Preprosta priloga ali samostojna jed spominja na kak kruhov narastek ali, prirejeno glede na regijo, v mleku pečeno kašo z dodatki, kljub vsemu pripada slovenski Istri, kjer je težnja po raznoliki lokalni kuhinji še vedno nekaj vsakdanjega.

V finalu bodo iz te regije Šimilj band (OŠ Dornberk), Šturski gurmani (OŠ Šturje Ajdovščina), dodatno povabilo so dobili Briška mularija (OŠ Dobrovo), ob njih pa bodo še Izolanke (OŠ Vojke Šmuc Izola) in Škofijoti (OŠ Oskarja Kovačiča Škofije).

Zdaj pa – le še finale. Danes pri Jezerškovih!