Recept za zdravje je tudi humor

Tokrat je bil izid do konca negotov. Mladi kuharici Neli in Tjaša sta vedeli, kdo je najboljši in komu gre peto mesto, trije recepti vmes pa so se jima zdeli dokaj izenačeni. Tudi na splošno smo bili prijetno presenečeni. Ta tema je iz vas izvabila simpatične prispevke, polne vedrine in humorja, tako da je bilo recepte užitek že brati, kaj šele pokušati v »snovni« obliki.

Vse kaže, da vam zahtevnejše naloge bolj ustrezajo: septembra smo hoteli ne samo recept, ampak tudi utemeljitev, zakaj mislite, da je tisto, kar predlagate, zdravo.

Zmagovalka je učeno razčlenila: »Bučke vsebujejo antioksidante, ki preprečujejo 'nevarne' reakcije v našem telesu: zeaksantin, beta kriptosantin, lutein. Česen in čebula topita holesterol, skuta in grški jogurt sta dragocena vira bel­jakovin, v primerjavi s kislo smetano imata malo maščob in sta vir kalcija, torej zdrava za kosti. Inčuni so bogati z omega3 maščobnimi kislinami, so vir beljakovin in pomembnih aminokislin, vsebujejo vitamin A, D in različne vitamine B. Orehi – to je sicer sveto drevo – skrbijo za znižanje ravni maščob in holesterola v krvi, sproščajo, pomirjajo, krepijo srca, pljuča, ožilje. Jajca vsebujejo življenjsko pomembne (esencialne) aminokisline, ki jih telo ne more ustvariti samo, vsebujejo encime s protimikrobnim delovanjem ter vitamine A, D, E in B, pomembne za izdelavo genetskega materiala. Polnozrnata moka ima veee­liko mineralov in vlaknin. Sestavljeni OH pomenijo dolgotrajen priliv energije telesu (dlje smo siti!). Maslo je v manjših odmerkih zelo zdravo, vsebuje vitamine in minerale ter je gorivo za telesno in umsko delo. In še sol: je vir joda.« Neža Bricelj, ki ustanavlja spletno skupnost Sveže iz kuhne, je tako popisala svojo zamisel: odlično pito s srcem, kot jo je poimenovala. Recept nas je prepričal tako z natančnostjo pojasnil (celo ilustrirala je postopke) kot z okusom. Ta pita je imenitna in vredna prve nagrade. Naša, ki smo jo spekli v kuhinji Bica, je bila sicer preslana, ampak čisto po naši krivdi, pozabili smo pri soljenju vračunati inčune – in vas zato posebej opozarjamo: previdno s soljo pri tem receptu. Čestitke avtorici za prizadevnost in iznajdljivost: Neža, ki se s svojim projektom ozira proti youtubu, je tako že doživela lepo medijsko »pokritost«. Zasluženo.

Potem pa od zadaj naprej: na peto mesto se je uvrstil recept za jordansko solato, ki ga je z duhovitim uvodom poslala gospa Zuhra Horvat. Članici strokovne komisije Mojci Koman se je zdel to zanimiv način uporabe limon, drugim pa mete, za katero smo se strinjali, da je v slovenski kuhinji premalo uporabljana. Peteršilj, ki ga je v tej solati v izobilju, vsebuje veliko vitamina C, pošiljateljica pa tudi namiguje na izreden čistilni učinek: pri njih doma to solato imenujejo kar cevosan za telo. Vendar se je Neli in Tjaši z BIC, ki odločata o zmagovalcih, v končnici recept zdel nekako »premalo«. Približno tako solato jemo celo poletje, menita. Kar pa ne pomeni, da nam ni všeč.

Tako kot smo s slastjo srkali ingverjev napitek s četrtega mesta. Vendar je bil na koncu tudi ta malo premalo »revolucionaren«, kajti ingver je stalnica vrste napitkov, od čajev do osvežilnih poletnih. Vsi ga poznamo kot zdravilo proti slabosti, ponaša se z antiseptičnim učinkom. Avtorica pravi takole: »Ingver ima ene najmočnejših protivnetnih komponent, skrbi za zdravje kosti, preverjeno učinkovito odpravlja prebavne motnje in pospešuje okrevanje po gripi in prehladu. Limona slovi po vitaminu C. Meta lajša slabost in blaži glavobole ter ugodno vpliva na respiratorni sistem. Mineralna voda nas oskrbi z minerali.« Zanimivost tega recepta namreč je, da uporablja mineralno vodo, kar še stopnjuje ostrino plemenitega gomolja. Maruša Ivančič, ki je recept poslala, dobi tolažilno nagrado.

Tretje in drugo mesto sta bila nenavadno izenačeni po mnenju prav vseh, ki smo sodelovali pri pripravi in pokušnji jedi iz finala. Spet nič posebej revolucio­narnega, ampak uporabnega brez dvoma. Nazadnje, po dolgem cincanju, smo na drugo mesto postavili domač lešnikov namaz Mance Kraševec. Kot je zapisala Mojca Koman za svojo utemeljitev, ni vse sladko slabo, treba je imeti mero, s čimer se strinja tudi bralka Manca: »Nujno se mi zdi, da se na mizi znajde denimo tudi kakšna sladica iz zdravih sestavin, vendar je za zdravje v vseh pogledih ključna količina zaužite hrane. Domača nutela pomeni energijo za ves dan, še posebno če jo pospremite s kosom polnozrnatega kruha.« Recept je tudi dovolj fleksibilen, da lahko ekperimentiramo; mi smo pripravili tako različico s cimetom kot s kardamomom – slednja nam je bila bolj všeč. Lešniki so sicer dobro založeni z nenasičenimi maščobami in magnezijem ter vitaminom E. Med cenimo kot kompleksno sladilo, prav tako je koristen grenki kakav. V tem namazu ni ničesar, kar bi »umetno« dodali za njegovo kremnost in sladkost. Priporočamo pa malo več vode, kajti naš – pripravljen po navodilih – je postal preveč trd.

Tretje mesto je osvojila Marija Pišek z zdravilno pogačo. Ta je opomin, da niso vse »zdrave« stvari tujega izvora, kot radi mislimo. Tudi sami jih imamo precej, prosena kaša je lep primer. Ta pogača je odlična, polnega okusa, sicer kalorijsko prebogata, vendar bo dobrodošla ideja za ljudi, ki trpijo na primer za alergijo na jajca – ki jih ni! Gospa Marija takole navaja, zakaj se ji ta recept zdi zdrav: prosena kaša pomaga k lepim lasem in nohtom. Skuta je za kosti in zobe, jabolčna ali kutinova čežana za boljšo prebavo, timijanov med za pljuča, brusnice za ledvice. Kokosovo mleko pa za okus po eksotiki. Kajti ne pozabimo; tudi zdrava hrana mora biti okusna, igriva, sproščena ...

Lepo smo se imeli s temi petimi recepti.