Še sreča, da lahko nabiramo kostanj

Prva slana nas je pred kratkim obiskala in med drugim oplazila kostanj, ki je tako postal slajši. Takoj zatem so začele ježice bolj navdušeno padati z dreves in prišla je tista prava bera kostanja.

Pravi kostanj je splošno poznano drevo, v Sloveniji skoraj ni človeka, ki ne bi vedel, kakšen je. Poznan je sicer tudi divji kostanj, vendar nista prav nič v sorodu, skupno imata le ime. Je pa pravi kostanj sorodnik – bukve. Dolgo tega, ko hrane še ni bilo v izobilju, so se s svetlečimi se rjavimi plodovi hranili predvsem reveži, zdaj, glede na mojo izkušnjo, pa postaja skoraj hrana samo za privilegirane. Ko sem se pred tedni sprehajala po manjši tržnici, me je povleklo h kostanju, saj ga imam neznansko rada. Ko pa sem videla ceno, sem kar obstala – in v hipu dojela, kakšno srečo imamo, da ga še vedno lahko nabiramo v gozdovih. Če ne zaradi kulinaričnega užitka, rekreacije ali veselja, tudi zato, da prihranimo 10 evrov na kilogram (toliko so namreč zanj hoteli na začetku sezone, zdaj je cena že nižja).

Naši zahodni sosedje dobro občutijo na svoji koži, kaj pomeni omejeno gibanje po gozdovih, kaj šele nabiranje najrazličnejših plodov. Tudi pri nas velja pravilo, predpis, ki pravi, da naj iz gozda ne bi odnesli več kot dva kilograma kostanja. To pa, ne nazad­nje, ni tako malo, kajti kostanj je visokokalorična hrana.

Zvrhana pest kostanja vsebuje približno 250 kalorij, njegova glavna sestavina pa je škrob. Sladkorja je zanemarljivo malo, zato pa je več vitamina B1, ki ugodno vpliva na živčevje. Ne glede na to, ali ga kuhamo ali pečemo, se vitamini ohranijo, saj plod ščiti debela lupina, poleg tega se odlično obnese v kuhinji za pripravo drugih jedi. Ne le plod, ki ga priporočajo vsem bolehnim, tudi kostanjevo listje, lubje in mačice je mogoče uporabiti v zdravilne namene, saj ugodno delujejo proti diareji, krčijo žile, ustavljajo krvavitve, blažijo krčevit kašelj (zeleni listi), iz njih pripravimo koristen prevretek za polivko v savni.

Kostanjev pire, sladek ali slan, je pogosto osnova v recepturah za kostanjeve jedi, zato je najbolje, da si ga pripravimo vnaprej in zamrznemo. Za sladko osnovo kostanj olupimo, kuhamo v mleku približno 40 minut, nato pretlačimo (kot pire krompir) in začinimo po okusu z medom, vaniljo, cimetom in rumom. Za slane jedi bo odlično začinjen, če ga olupljenega skuhamo v jušni osnovi in pretlačimo v pire. Slano osnovo nato uporabimo kot dodatek različnim juham, namazom, njokom, kruhu, pirejem, sladko pa kot sestavino za pripravo sladic, kot so torte, palačinke, vaflji, biskviti, parfe ... Kostanjev kolač, za katerega prilagam recept, je sočno in aromatično pecivo, ki ga lahko ponudite ob kavi, čaju, skodelici kakava. Še posebno se prileže na dan, kot je nedelja, ko se okoli mize zbere večje število ljudi in deluje nekoliko praznično. Kroglice so hranilne, polne okusov, zato jih nekaj ponesite s seboj na delo in si boste polepšali dan tako in drugače.